preme1.chp:Corel VENTURA - TRIESTE Books

Dezintegracija med Trstom in Koprom 443
Dezintegracija med Trstom in Koprom.
O razdru‘evanju gospodarskega prostora v svobodnem tr‘a{kem ozemlju
Aleksander Panjek
Uvod
Regionalnost gospodarskega razvoja in vpliv, ki ga nanjo utegne imeti politi~na razmejitev,
oziroma pripadnost neki dr‘avi, predstavljata pomembni vpra{anji v novej{i gospodarski zgodovini,
vsaj odkar je Sidney Pollard poskusil dokazati, kako je industrializacija v bistvu regionalni
pojav, ne pa vsedr‘avni, in kako so industrijske regije lahko tudi ~ezmejne. Po drugi strani
je isti zgodovinar v novej{i evropski gospodarski zgodovini po fazi integracije, ki naj bi sledila
angle{ki industrijski revoluciji do zadnjih desetletij 19. stoletja, videl obdobje dezintegracije, ki
je trajalo do konca druge svetovne vojne in so ga povzro~ile ravno politike posameznih dr‘av.
Po njej zopet nastopi ~as integracijskih procesov, sprva lo~eno v zahodni in vzhodni Evropi 1 .
Vsekakor velja, da je v novej{i evropski gospodarski zgodovini, zlasti 20. stoletja, vloga dr‘ave
osrednjega pomena, ka‘e pa se tako na ravni zagotavljanja enotnega notranjega ekonomskega
prostora kakor na podro~ju aktivnih ekonomskih in socialnih politik. Pri~ujo~i prispevek se
loteva vpra{anja ekonomske regionalnosti in gospodarske dezintegracije vzdol‘ nove politi~ne
razmejitve med evropskim vzhodom in zahodom, na primeru Primorske in posebej gospodarskih
vezi med Trstom in njegovim o‘jim zaledjem.
Po drugi svetovni vojni je nova meja med Slovenijo oziroma Jugoslavijo in Italijo pomenila
lo~nico med dvema alternativnima dru‘benima (politi~nima, gospodarskima) ureditvama, socialisti~no
in kapitalisti~no. O‘je obmo~je okoli Trsta s severno Istro je pripadlo Svobodnemu
tr‘a{kemu ozemlju, ki sicer ni nikoli za‘ivelo do nivoja delujo~e enotne dr‘ave, temve~ je ostalo
razdeljeno na jugoslovansko in zavezni{ko cono. Vendar bolj kot gospodarskemu povezovanju
cone A z Italijo in cone B z Jugoslavijo, se bomo tu poskusili posvetiti ekonomski povezanosti
oziroma procesu razdru‘evanja med conama A in B znotraj samega STO. Predmet preu~evanja
so torej gospodarski odnosi in procesi med cono A s Trstom, ki so jo upravljali angloameri{ki
zavezniki in Italija, in cono B s Koprom, ki jo je upravljala jugoslovanska vojska, kar z drugimi
besedami pomeni obravnavanje vpliva razmejitve na o‘ji del nekega {ir{ega, dotlej integriranega
ekonomskega prostora. V ta namen bomo pregledali razli~ne elemente oziroma vidike
gospodarske povezanosti (ali nepovezanosti), in sicer vpra{anja institucij, denarja, zemlji{ke
lastnine, industrijskega kapitala in vodenja podjetij, bank, surovin, energije, turizma, prometa
in preskrbe ter nenazadnje (~ezmejne) mobilnosti dela.
Posameznih vpra{anj na tem mestu ne bo mogo~e poglabljati s pregledom vseh gospodarskih,
politi~nih in administrativnih ukrepov, ki so v conah A in B vplivali na njuno zdru‘evanje ali
razdru‘evanje. Ti ukrepi so sicer ‘e bili predmet tudi poglobljenih zgodovinskih obravnav,
~eprav se prete‘no osredoto~ajo na vsako od obeh con posebej. S ~ezmejnimi odnosi in z
razmerji vzdol‘ »najbolj odprte meje«, med evropskim zahodom in vzhodom, ter s preoblikovanjem
socioekonomskega prostora na obeh straneh slovensko (jugoslovansko) – italijanske meje
so se ukvarjali zlasti geografi, ki pa so se temeljiteje ubadali s procesi v obdobju po letu 1954.
Tudi vpra{anje ekonomske regionalnosti oziroma dolo~anja tr‘a{kega Hinterlanda ali Umlanda
in torej zalednega prostora, ki je gravitiral na mesto in s katerim je bil Trst socioekonomsko