preme1.chp:Corel VENTURA - TRIESTE Books

preme1.chp:Corel VENTURA - TRIESTE Books preme1.chp:Corel VENTURA - TRIESTE Books

freeterritorytrieste.com
from freeterritorytrieste.com More from this publisher
29.11.2014 Views

432 Jo‘e Prin~i~ stanje ‘ivinoreje. Poru{enih ali po{kodovanih gospodarskih objektov niso obnavljali (AS, Poverjeni{tvo PNOO, {k. 35, Zapisnik seje Poverjeni{tva PNOO, 25.10.1945). 9 Do septembra 1945 so izdatki zna{ali mese~no 100 milijonov lir, dohodki pa 10 milijonov lir. 10 PAK, OLO Koper, t.e. 20, Poro~ilo gospodarskega odseka, oddelka za trgovino in preskrbo. 11 D. Rogoznica, Zaplemba premo‘enja fa{istov in kolaboracionistov v okraju Koper, magistrsko delo, Koper 2003, str.63-65. 12 AS, 1529, {k. 1, Poro~ilo, 2.11.1945. 13 N. ^ibej, Denarni zavodi Cone B in Cone B STO in njihov vpliv na gospodarstvo na Primorskem in v Sloveniji 1945-1956, magistrsko delo, Koper 2004, str. 39-40. 14 D. Rogoznica, Zaplemba, cit., str. 59-60. 15 AS, Poverjeni{tvo PNOO, fasc. 40, Odlo~ba o pristojnosti za upravo in kontrolo gospodarskih podjetij v Slovenskem primorju, 28.10.1946. 16 N. ^ibej, Denarni zavodi, cit., str. 43-49. 17 D. Rogoznica, Zaplemba, cit., str. 40-47. 18 Prav tam, str. 82- 113. 19 Z. ^epi~, Agrarna reforma in kolonizacija v Sloveniji (1945-1948), Zalo‘ba Obzorja, Maribor 1995, str. 169-178. 20 M. Zagradnik, Optiranje, cit., str. 63-64. 21 AS, Poverjeni{tvo PNOO za Slovensko primorje, fasc. 40, Konferenca o priklju~itvi gospodarskih organizacij k LRS, 11. in 12. 2. 1947. 22 Najve~je investicije so bili predvidene v: Tovarno lesovinskih plo{~ Ilirska Bistrica, ‘age v Ajdov{~ini (Rizzatto), Postojni (Sicla) in [t. Petru (Sicla), Autopodjetje Ajdov{~ina ter v gradbenem podjetju Primorje iz Vipave. 23 AS, Voja{ka uprava jugoslovanske armade, Zbirka kopij, {k. 1, Poro~ilo o delu VUJA, 1948. 24 AS, KP Julijske krajine, fasc. 6, Poro~ilo partije o delu v Istrskem okro‘ju, 1949. 25 Leta 1952 je ta razlika zna{ala 426,8 milijona din, leta 1953 pa 571,4 milijona din (AS, Republi{ki zavod za gospodarsko planiranje, fasc. 33, Predlog dru‘benega plana Okrajnega LO Koper za leto 1953). 26 Prav tam. 27 AS, Svet za blagovni promet LRS, fasc.1, Novi sistem za Istrsko okro‘je. 28 PAK, IOLO Koper, {k.18, Poro~ilo o izvr{itvi plana od 1.1. do 31.7.1951. 29 UL Istrskega okro‘nega LO (IOLO), {t.1/3, 13.2.1951, Odlok o upravljanju gospodarskih podjetij po delovnih kolektivih. 30 Leta 1950 je bilo v koprskem okraju 11 dr‘avnih gospodarskih podjetij, 36 podjetij d.d., 25 kme~kih delovnih zadrug, 47 zadrug razli~nega tipa (potro{ni{ke, ribi{ke, proizvodne) ter 745 zasebnih gospodarskih podjetij. Od slednjih jih je bilo najve~ tj. 464 obrtnih, sledile so trgovinsko prodajalna (83) ter gostinska podjetja (AS, Svet za blagovni promet, fasc.39, Gospodarstvo). 31 D. Rogoznica, Zaplemba, cit., str. 198. 32 Prav tam, str, 201. 33 Prav tam, str. 196. 34 UL IOLO, {t.7/34, 10.8.1951, Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o upravljanju gospodarskih podjetij po delovnih kolektivih. 35 AS, Svet za blagovni promet LRS, fasc.1, Novi sistem za istrsko okro‘je.

Economia della zona B (1945-1954) 433 Economia della zona B: avvicinamento all’ordinamento jugoslavo e ricerca di fonti aggiuntive nella zona A (1945-1954) di Jo‘e Prin~i~ L’economia del Litorale aveva ricevuto una cattiva eredità dallo stato italiano. L’economia era, infatti, poco sviluppata, rivolta all’entroterra, con un commercio e un traffico legato all’economia italiana. La seconda guerra mondiale, inoltre, aveva contribuito all’abbassamento delle condizioni di vita della popolazione costiera e al peggioramento dell’economia che aveva accumulato un ritardo ancora maggiore ed era diventata passiva. Il danno maggiore venne inflitto agli edifici, soprattutto a quelli abitativi. 13.099 case furono parzialmente o totalmente distrutte, insieme a 5.856 costruzioni commerciali o destinate ad altri usi 1 . I danni maggior vennero registrati nei distretti di Ilirska Bistrica, Miren e Cerkno 2 . A livello economico il settore agricolo subì i danni maggiori, soprattutto danni agli attrezzi da lavoro, ai macchinari e alle vetture. Fra i settori industriali i più colpiti furono l’industria mineraria e quella del legno 3 . Delle 35 aziende che si occupavano della lavorazione del legno nel settembre del 1945 rimasero operative soltanto in 10 4 . In alcuni distretti (Grgar, Idrija) fu molto colpito anche l’artigianato. Le aspettative e le previsioni, secondo cui alla fine della guerra sarebbe seguito un periodo di restauro accelerato e di crescita economica, non si realizzarono. L’internazionalizzazione della disputa territoriale fra Jugoslavia e Italia rimandò la crescita economica a un tempo più lontano. La creazione della zone di occupazione con un assetto amministrativo ed economico speciale rappresentò per la vita economica del Litorale, ovvero della zona B, una sorta di isolamento e un grave shock a causa del suo orientamento verso l’entroterra. Il confine la escluse dalla Jugoslavia, la linea di Morgan la separò dalla zona A interrompendo i collaudati flussi di merci con Trieste e Gorizia. In questo modo venne strappata all’economia italiana e inclusa in quella jugoslava. Dalla primavera del 1945 fino all’autunno del 1954 la vita commerciale in gran parte del Litorale correva lungo binari particolari, procedeva in condizioni estreme e nella costante insicurezza riguardo all’appartenenza finale. In queste nuove condizioni cominciò a orientarsi sempre più verso la madre patria e diventò il punto di partenza per il commercio legale e illegale con la zona A che assicurava a Lubiana e a Belgrado mezzi materiali e valuta, beni in netta mancanza negli anni dal 1948 al 1951. Zona B della Venezia Giulia Secondo i dati statistici del 1946 la zona B aveva una popolazione di 164.226 abitanti. La maggior parte, ossia 39.219, viveva di agricoltura che era però rimasta molto indietro. Nell’industria erano occupate 6.942 persone. Di queste la maggior parte lavorava nell’industria del legno che rappresentava il settore industriale più importante con i suoi dieci grandi impianti e altri cento impianti minori (segherie). La rimanente industria era composta da cinque imprese minerarie e circa 25 aziende minori, fra cui spiccavano per numero di lavoratori e traffico le aziende di materiale edile, le fabbriche per la lavorazione del pesce, i cantieri navali e le saline. L’artigianato offriva lavoro a 3.081 persone, i servizi alberghieri a 4.338.

432 Jo‘e Prin~i~<br />

stanje ‘ivinoreje. Poru{enih ali po{kodovanih gospodarskih objektov niso obnavljali (AS, Poverjeni{tvo<br />

PNOO, {k. 35, Zapisnik seje Poverjeni{tva PNOO, 25.10.1945).<br />

9 Do septembra 1945 so izdatki zna{ali mese~no 100 milijonov lir, dohodki pa 10 milijonov lir.<br />

10 PAK, OLO Koper, t.e. 20, Poro~ilo gospodarskega odseka, oddelka za trgovino in preskrbo.<br />

11 D. Rogoznica, Zaplemba premo‘enja fa{istov in kolaboracionistov v okraju Koper, magistrsko delo,<br />

Koper 2003, str.63-65.<br />

12 AS, 1529, {k. 1, Poro~ilo, 2.11.1945.<br />

13 N. ^ibej, Denarni zavodi Cone B in Cone B STO in njihov vpliv na gospodarstvo na Primorskem in v<br />

Sloveniji 1945-1956, magistrsko delo, Koper 2004, str. 39-40.<br />

14 D. Rogoznica, Zaplemba, cit., str. 59-60.<br />

15 AS, Poverjeni{tvo PNOO, fasc. 40, Odlo~ba o pristojnosti za upravo in kontrolo gospodarskih<br />

podjetij v Slovenskem primorju, 28.10.1946.<br />

16 N. ^ibej, Denarni zavodi, cit., str. 43-49.<br />

17 D. Rogoznica, Zaplemba, cit., str. 40-47.<br />

18 Prav tam, str. 82- 113.<br />

19 Z. ^epi~, Agrarna reforma in kolonizacija v Sloveniji (1945-1948), Zalo‘ba Obzorja, Maribor 1995, str.<br />

169-178.<br />

20 M. Zagradnik, Optiranje, cit., str. 63-64.<br />

21 AS, Poverjeni{tvo PNOO za Slovensko primorje, fasc. 40, Konferenca o priklju~itvi gospodarskih<br />

organizacij k LRS, 11. in 12. 2. 1947.<br />

22 Najve~je investicije so bili predvidene v: Tovarno lesovinskih plo{~ Ilirska Bistrica, ‘age v Ajdov{~ini<br />

(Rizzatto), Postojni (Sicla) in [t. Petru (Sicla), Autopodjetje Ajdov{~ina ter v gradbenem podjetju<br />

Primorje iz Vipave.<br />

23 AS, Voja{ka uprava jugoslovanske armade, Zbirka kopij, {k. 1, Poro~ilo o delu VUJA, 1948.<br />

24 AS, KP Julijske krajine, fasc. 6, Poro~ilo partije o delu v Istrskem okro‘ju, 1949.<br />

25 Leta 1952 je ta razlika zna{ala 426,8 milijona din, leta 1953 pa 571,4 milijona din (AS, Republi{ki<br />

zavod za gospodarsko planiranje, fasc. 33, Predlog dru‘benega plana Okrajnega LO Koper za leto 1953).<br />

26 Prav tam.<br />

27 AS, Svet za blagovni promet LRS, fasc.1, Novi sistem za Istrsko okro‘je.<br />

28 PAK, IOLO Koper, {k.18, Poro~ilo o izvr{itvi plana od 1.1. do 31.7.1951.<br />

29 UL Istrskega okro‘nega LO (IOLO), {t.1/3, 13.2.1951, Odlok o upravljanju gospodarskih podjetij<br />

po delovnih kolektivih.<br />

30 Leta 1950 je bilo v koprskem okraju 11 dr‘avnih gospodarskih podjetij, 36 podjetij d.d., 25 kme~kih<br />

delovnih zadrug, 47 zadrug razli~nega tipa (potro{ni{ke, ribi{ke, proizvodne) ter 745 zasebnih gospodarskih<br />

podjetij. Od slednjih jih je bilo najve~ tj. 464 obrtnih, sledile so trgovinsko prodajalna (83) ter<br />

gostinska podjetja (AS, Svet za blagovni promet, fasc.39, Gospodarstvo).<br />

31 D. Rogoznica, Zaplemba, cit., str. 198.<br />

32 Prav tam, str, 201.<br />

33 Prav tam, str. 196.<br />

34 UL IOLO, {t.7/34, 10.8.1951, Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o upravljanju gospodarskih<br />

podjetij po delovnih kolektivih.<br />

35 AS, Svet za blagovni promet LRS, fasc.1, Novi sistem za istrsko okro‘je.

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!