preme1.chp:Corel VENTURA - TRIESTE Books
preme1.chp:Corel VENTURA - TRIESTE Books preme1.chp:Corel VENTURA - TRIESTE Books
432 Jo‘e Prin~i~ stanje ‘ivinoreje. Poru{enih ali po{kodovanih gospodarskih objektov niso obnavljali (AS, Poverjeni{tvo PNOO, {k. 35, Zapisnik seje Poverjeni{tva PNOO, 25.10.1945). 9 Do septembra 1945 so izdatki zna{ali mese~no 100 milijonov lir, dohodki pa 10 milijonov lir. 10 PAK, OLO Koper, t.e. 20, Poro~ilo gospodarskega odseka, oddelka za trgovino in preskrbo. 11 D. Rogoznica, Zaplemba premo‘enja fa{istov in kolaboracionistov v okraju Koper, magistrsko delo, Koper 2003, str.63-65. 12 AS, 1529, {k. 1, Poro~ilo, 2.11.1945. 13 N. ^ibej, Denarni zavodi Cone B in Cone B STO in njihov vpliv na gospodarstvo na Primorskem in v Sloveniji 1945-1956, magistrsko delo, Koper 2004, str. 39-40. 14 D. Rogoznica, Zaplemba, cit., str. 59-60. 15 AS, Poverjeni{tvo PNOO, fasc. 40, Odlo~ba o pristojnosti za upravo in kontrolo gospodarskih podjetij v Slovenskem primorju, 28.10.1946. 16 N. ^ibej, Denarni zavodi, cit., str. 43-49. 17 D. Rogoznica, Zaplemba, cit., str. 40-47. 18 Prav tam, str. 82- 113. 19 Z. ^epi~, Agrarna reforma in kolonizacija v Sloveniji (1945-1948), Zalo‘ba Obzorja, Maribor 1995, str. 169-178. 20 M. Zagradnik, Optiranje, cit., str. 63-64. 21 AS, Poverjeni{tvo PNOO za Slovensko primorje, fasc. 40, Konferenca o priklju~itvi gospodarskih organizacij k LRS, 11. in 12. 2. 1947. 22 Najve~je investicije so bili predvidene v: Tovarno lesovinskih plo{~ Ilirska Bistrica, ‘age v Ajdov{~ini (Rizzatto), Postojni (Sicla) in [t. Petru (Sicla), Autopodjetje Ajdov{~ina ter v gradbenem podjetju Primorje iz Vipave. 23 AS, Voja{ka uprava jugoslovanske armade, Zbirka kopij, {k. 1, Poro~ilo o delu VUJA, 1948. 24 AS, KP Julijske krajine, fasc. 6, Poro~ilo partije o delu v Istrskem okro‘ju, 1949. 25 Leta 1952 je ta razlika zna{ala 426,8 milijona din, leta 1953 pa 571,4 milijona din (AS, Republi{ki zavod za gospodarsko planiranje, fasc. 33, Predlog dru‘benega plana Okrajnega LO Koper za leto 1953). 26 Prav tam. 27 AS, Svet za blagovni promet LRS, fasc.1, Novi sistem za Istrsko okro‘je. 28 PAK, IOLO Koper, {k.18, Poro~ilo o izvr{itvi plana od 1.1. do 31.7.1951. 29 UL Istrskega okro‘nega LO (IOLO), {t.1/3, 13.2.1951, Odlok o upravljanju gospodarskih podjetij po delovnih kolektivih. 30 Leta 1950 je bilo v koprskem okraju 11 dr‘avnih gospodarskih podjetij, 36 podjetij d.d., 25 kme~kih delovnih zadrug, 47 zadrug razli~nega tipa (potro{ni{ke, ribi{ke, proizvodne) ter 745 zasebnih gospodarskih podjetij. Od slednjih jih je bilo najve~ tj. 464 obrtnih, sledile so trgovinsko prodajalna (83) ter gostinska podjetja (AS, Svet za blagovni promet, fasc.39, Gospodarstvo). 31 D. Rogoznica, Zaplemba, cit., str. 198. 32 Prav tam, str, 201. 33 Prav tam, str. 196. 34 UL IOLO, {t.7/34, 10.8.1951, Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o upravljanju gospodarskih podjetij po delovnih kolektivih. 35 AS, Svet za blagovni promet LRS, fasc.1, Novi sistem za istrsko okro‘je.
Economia della zona B (1945-1954) 433 Economia della zona B: avvicinamento all’ordinamento jugoslavo e ricerca di fonti aggiuntive nella zona A (1945-1954) di Jo‘e Prin~i~ L’economia del Litorale aveva ricevuto una cattiva eredità dallo stato italiano. L’economia era, infatti, poco sviluppata, rivolta all’entroterra, con un commercio e un traffico legato all’economia italiana. La seconda guerra mondiale, inoltre, aveva contribuito all’abbassamento delle condizioni di vita della popolazione costiera e al peggioramento dell’economia che aveva accumulato un ritardo ancora maggiore ed era diventata passiva. Il danno maggiore venne inflitto agli edifici, soprattutto a quelli abitativi. 13.099 case furono parzialmente o totalmente distrutte, insieme a 5.856 costruzioni commerciali o destinate ad altri usi 1 . I danni maggior vennero registrati nei distretti di Ilirska Bistrica, Miren e Cerkno 2 . A livello economico il settore agricolo subì i danni maggiori, soprattutto danni agli attrezzi da lavoro, ai macchinari e alle vetture. Fra i settori industriali i più colpiti furono l’industria mineraria e quella del legno 3 . Delle 35 aziende che si occupavano della lavorazione del legno nel settembre del 1945 rimasero operative soltanto in 10 4 . In alcuni distretti (Grgar, Idrija) fu molto colpito anche l’artigianato. Le aspettative e le previsioni, secondo cui alla fine della guerra sarebbe seguito un periodo di restauro accelerato e di crescita economica, non si realizzarono. L’internazionalizzazione della disputa territoriale fra Jugoslavia e Italia rimandò la crescita economica a un tempo più lontano. La creazione della zone di occupazione con un assetto amministrativo ed economico speciale rappresentò per la vita economica del Litorale, ovvero della zona B, una sorta di isolamento e un grave shock a causa del suo orientamento verso l’entroterra. Il confine la escluse dalla Jugoslavia, la linea di Morgan la separò dalla zona A interrompendo i collaudati flussi di merci con Trieste e Gorizia. In questo modo venne strappata all’economia italiana e inclusa in quella jugoslava. Dalla primavera del 1945 fino all’autunno del 1954 la vita commerciale in gran parte del Litorale correva lungo binari particolari, procedeva in condizioni estreme e nella costante insicurezza riguardo all’appartenenza finale. In queste nuove condizioni cominciò a orientarsi sempre più verso la madre patria e diventò il punto di partenza per il commercio legale e illegale con la zona A che assicurava a Lubiana e a Belgrado mezzi materiali e valuta, beni in netta mancanza negli anni dal 1948 al 1951. Zona B della Venezia Giulia Secondo i dati statistici del 1946 la zona B aveva una popolazione di 164.226 abitanti. La maggior parte, ossia 39.219, viveva di agricoltura che era però rimasta molto indietro. Nell’industria erano occupate 6.942 persone. Di queste la maggior parte lavorava nell’industria del legno che rappresentava il settore industriale più importante con i suoi dieci grandi impianti e altri cento impianti minori (segherie). La rimanente industria era composta da cinque imprese minerarie e circa 25 aziende minori, fra cui spiccavano per numero di lavoratori e traffico le aziende di materiale edile, le fabbriche per la lavorazione del pesce, i cantieri navali e le saline. L’artigianato offriva lavoro a 3.081 persone, i servizi alberghieri a 4.338.
- Page 381 and 382: Dolgotrajna obnova: obilje in slabo
- Page 383 and 384: Dolgotrajna obnova: obilje in slabo
- Page 385 and 386: Dolgotrajna obnova: obilje in slabo
- Page 387 and 388: Dolgotrajna obnova: obilje in slabo
- Page 389 and 390: Il ruolo della C.C. di Trieste come
- Page 391 and 392: Il ruolo della C.C. di Trieste come
- Page 393 and 394: Il ruolo della C.C. di Trieste come
- Page 395: Il ruolo della C.C. di Trieste come
- Page 398 and 399: 398 Stefano Balestra jih se je zave
- Page 400 and 401: 400 Stefano Balestra upravo. Edina
- Page 402 and 403: 402 Stefano Balestra na dr‘avni r
- Page 405 and 406: L’altro confine orientale. L’ec
- Page 407 and 408: L’altro confine orientale. L’ec
- Page 409 and 410: L’altro confine orientale. L’ec
- Page 411 and 412: L’altro confine orientale. L’ec
- Page 413 and 414: L’altro confine orientale. L’ec
- Page 415 and 416: Druga vzhodna meja. Gori{ka ekonomi
- Page 417 and 418: Druga vzhodna meja. Gori{ka ekonomi
- Page 419 and 420: Druga vzhodna meja. Gori{ka ekonomi
- Page 421 and 422: Druga vzhodna meja. Gori{ka ekonomi
- Page 423: Druga vzhodna meja. Gori{ka ekonomi
- Page 426 and 427: 426 Jo‘e Prin~i~ hrane niti za lo
- Page 428 and 429: 428 Jo‘e Prin~i~ Jugoslaviji ~im
- Page 430 and 431: 430 Jo‘e Prin~i~ sodi{~a izro~ile
- Page 434 and 435: 434 Jo‘e Prin~i~ Con la costituzi
- Page 436 and 437: 436 Jo‘e Prin~i~ ne jugoslava per
- Page 438 and 439: 438 Jo‘e Prin~i~ competenze della
- Page 440 and 441: 440 Jo‘e Prin~i~ «camuffato» co
- Page 443 and 444: Dezintegracija med Trstom in Koprom
- Page 445 and 446: Dezintegracija med Trstom in Koprom
- Page 447 and 448: Dezintegracija med Trstom in Koprom
- Page 449 and 450: Dezintegracija med Trstom in Koprom
- Page 451 and 452: Dezintegracija med Trstom in Koprom
- Page 453: Dezintegracija med Trstom in Koprom
- Page 456 and 457: 456 Aleksander Panjek confine slove
- Page 458 and 459: 458 Aleksander Panjek nell’indust
- Page 460 and 461: 460 Aleksander Panjek imprenditore
- Page 462 and 463: 462 Aleksander Panjek La mobilità
- Page 464 and 465: 464 Aleksander Panjek ————
- Page 467 and 468: Specifi~nosti gospodarskega sistema
- Page 469 and 470: Specifi~nosti gospodarskega sistema
- Page 471 and 472: Specifi~nosti gospodarskega sistema
- Page 473 and 474: Specifi~nosti gospodarskega sistema
- Page 475 and 476: Specifi~nosti gospodarskega sistema
- Page 477 and 478: I tratti specifici del sistema econ
- Page 479 and 480: I tratti specifici del sistema econ
- Page 481 and 482: I tratti specifici del sistema econ
432 Jo‘e Prin~i~<br />
stanje ‘ivinoreje. Poru{enih ali po{kodovanih gospodarskih objektov niso obnavljali (AS, Poverjeni{tvo<br />
PNOO, {k. 35, Zapisnik seje Poverjeni{tva PNOO, 25.10.1945).<br />
9 Do septembra 1945 so izdatki zna{ali mese~no 100 milijonov lir, dohodki pa 10 milijonov lir.<br />
10 PAK, OLO Koper, t.e. 20, Poro~ilo gospodarskega odseka, oddelka za trgovino in preskrbo.<br />
11 D. Rogoznica, Zaplemba premo‘enja fa{istov in kolaboracionistov v okraju Koper, magistrsko delo,<br />
Koper 2003, str.63-65.<br />
12 AS, 1529, {k. 1, Poro~ilo, 2.11.1945.<br />
13 N. ^ibej, Denarni zavodi Cone B in Cone B STO in njihov vpliv na gospodarstvo na Primorskem in v<br />
Sloveniji 1945-1956, magistrsko delo, Koper 2004, str. 39-40.<br />
14 D. Rogoznica, Zaplemba, cit., str. 59-60.<br />
15 AS, Poverjeni{tvo PNOO, fasc. 40, Odlo~ba o pristojnosti za upravo in kontrolo gospodarskih<br />
podjetij v Slovenskem primorju, 28.10.1946.<br />
16 N. ^ibej, Denarni zavodi, cit., str. 43-49.<br />
17 D. Rogoznica, Zaplemba, cit., str. 40-47.<br />
18 Prav tam, str. 82- 113.<br />
19 Z. ^epi~, Agrarna reforma in kolonizacija v Sloveniji (1945-1948), Zalo‘ba Obzorja, Maribor 1995, str.<br />
169-178.<br />
20 M. Zagradnik, Optiranje, cit., str. 63-64.<br />
21 AS, Poverjeni{tvo PNOO za Slovensko primorje, fasc. 40, Konferenca o priklju~itvi gospodarskih<br />
organizacij k LRS, 11. in 12. 2. 1947.<br />
22 Najve~je investicije so bili predvidene v: Tovarno lesovinskih plo{~ Ilirska Bistrica, ‘age v Ajdov{~ini<br />
(Rizzatto), Postojni (Sicla) in [t. Petru (Sicla), Autopodjetje Ajdov{~ina ter v gradbenem podjetju<br />
Primorje iz Vipave.<br />
23 AS, Voja{ka uprava jugoslovanske armade, Zbirka kopij, {k. 1, Poro~ilo o delu VUJA, 1948.<br />
24 AS, KP Julijske krajine, fasc. 6, Poro~ilo partije o delu v Istrskem okro‘ju, 1949.<br />
25 Leta 1952 je ta razlika zna{ala 426,8 milijona din, leta 1953 pa 571,4 milijona din (AS, Republi{ki<br />
zavod za gospodarsko planiranje, fasc. 33, Predlog dru‘benega plana Okrajnega LO Koper za leto 1953).<br />
26 Prav tam.<br />
27 AS, Svet za blagovni promet LRS, fasc.1, Novi sistem za Istrsko okro‘je.<br />
28 PAK, IOLO Koper, {k.18, Poro~ilo o izvr{itvi plana od 1.1. do 31.7.1951.<br />
29 UL Istrskega okro‘nega LO (IOLO), {t.1/3, 13.2.1951, Odlok o upravljanju gospodarskih podjetij<br />
po delovnih kolektivih.<br />
30 Leta 1950 je bilo v koprskem okraju 11 dr‘avnih gospodarskih podjetij, 36 podjetij d.d., 25 kme~kih<br />
delovnih zadrug, 47 zadrug razli~nega tipa (potro{ni{ke, ribi{ke, proizvodne) ter 745 zasebnih gospodarskih<br />
podjetij. Od slednjih jih je bilo najve~ tj. 464 obrtnih, sledile so trgovinsko prodajalna (83) ter<br />
gostinska podjetja (AS, Svet za blagovni promet, fasc.39, Gospodarstvo).<br />
31 D. Rogoznica, Zaplemba, cit., str. 198.<br />
32 Prav tam, str, 201.<br />
33 Prav tam, str. 196.<br />
34 UL IOLO, {t.7/34, 10.8.1951, Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o upravljanju gospodarskih<br />
podjetij po delovnih kolektivih.<br />
35 AS, Svet za blagovni promet LRS, fasc.1, Novi sistem za istrsko okro‘je.