preme1.chp:Corel VENTURA - TRIESTE Books

Gospodarstvo cone B 431
ja, da bo ta sporazum omogo~il legalni uvoz strojne opreme zlasti za ‘ivilsko predelovalno
industrijo, pa se niso uresni~ila. V legalno blagovno menjavo s Cono A so se vklju~ila tudi
podjetja iz LR Slovenije. V Trstu nakupljene izdelke, zlasti za {iroko porabo, so na doma~em
trgu prodajala po precej vi{jih cenah, razliko pa zadr‘ala za razvojne in druge potrebe.
Velik del menjave je tekel ilegalno. Razvejane in dobro organizirane poti so se stekale v Trst,
kjer je Narodna vlada Slovenije ob pomo~i Ekonomske komisije PNOO ‘e leta 1945 ustanovila
vrsto podjetij s fiktivnimi lastniki in kapitalom, ki je bil »kamufliran« kot kapital slovenske
narodne skupnosti. Ta podjetja, ki jih je do leta 1947 vodila Uvozno-izvozna zadruga, so
trgovala z rudami, ‘ivino, lesom, papirjem itn., se ukvarjala z gradbeni{tvom, prevozni{tvom in
drugimi dejavnostmi. Leta 1948 je nadzor nad podjetji v Trstu ter Kme~ko banko v Gorici
prevzel ekonomski odsek slovenske Uprave dr‘avne varnosti (UDBE). Ta je centraliziral
ilegalno trgovino, jo napravil bolj pregledno in ekonomsko u~inkovitej{o. Pove~al je {tevilo
skladi{~ v coni B, okrepil ilegalne kanale, preko katerih je tekla reeksportna trgovina s cigaretanu,
kavo in {e drugim blagom ter pove~al vlogo banke SAF v Trstu, ki je kot »ilegalna
direkcija« prevzela komercialne, finan~ne in kadrovske niti ilegalne trgovine v Trstu. Oddelek
je ustvaril znatna devizna sredstva, ki so bila namenjena financiranju delovanja obve{~evalnih
in drugih slu‘b, a tudi za nalo‘be v vrsto perspektivnih gospodarskih programov na ozemlju LR
Slovenije. Poleg slovenske Udbe so prednosti ilegalne trgovine izrabili {e drugi: od okrajnih
oblasti in podjetij, ki so mejili na Cono A, slovenske vlade in podjetij republi{kega pomena,
zalednih enot jugoslovanske vojske ter zvezne (srbske) in hrva{ke Udbe. Zlasti med slednjimi
je potekal neizprosen konkuren~ni boj.
V prvih desetih letih po 2. svetovni vojni je gospodarstvo na ozemlju cone B Julijske krajine
in cone B STO nazadovalo. Leta 1954 ni doseglo niti polovico predvojne ravni. S priklju~itvijo
tega dela k Sloveniji je slednja postala pomorska dr‘ava, njene mo‘nosti za vsestranski gospodarski
razvoj in ve~je mednarodne povezave so se pove~ale. S priklju~enim ozemljem je imela
Slovenija ambiciozem na~rt, katerega bistvo je bilo, da se izvije iz dr‘avnega objema in za~ne
razvijati lastno strategijo. V naslednjih desetletjih se je ta del ni razvijal tako, kot bi se lahko.
Temeljni cilj pa je bil dose‘en: najmo~neje so se razvile panoge, ki niso bile ‘ivljenjsko odvisne
od skupnega jugoslovanskega trga.
———————————
1 Arhiv Republike Slovenije (AS), Komisija za ugotavljanje vojne {kode pri predsedstvu SNOS, {k. 853,
Skupni pregled {kode na podro~ju Slovenskega primorja.
2 V okraju Ilirska Bistrica so junija 1945 komisiji za ugotavljanje vojne {kode prijavili 1531 delno
po{kodovanih in 1412 poru{enih stanovanjskih in ostalih zgradb (AS, Komisija za ugotavljanje vojne {kode
pri predsedstvu SNOS, {k. 849, Popis vojne {kode po okrajih).
3 J. Prin~i~, Slovenska industrija v jugoslovanskem prime‘u, Dolenjska zalo‘ba, Novo mesto 1992, str. 27.
4 AS, fond Borisa Kraigherja (1529), {k.1, Zapisnik seje odsekov Poverjeni{tva PNOO, 25.9.1945.
5 M. Zagradnik, Optiranje in izseljevanje. Zbornik Primorske-50 let, v »Primorske novice«, 1997, str.
60-62.
6 AS, Poverjeni{tvo PNOO, {k. 35, Zapisnik seje Poverjeni{tva PNOO, 25.10.1945.
7 J. Gomba~, Oris re{evanja nekaterih aktualnih problemov pri obnovi gospodarstva v okraju Koper v
desetletju po koncu druge svetovne vojne, v »Acta Histriae«, 2006, {t. 2, str. 288.
8 Konec leta 1946 so v coni B Julijske krajine od 5 delala le 3 rudarska podjetja. V lesni industriji je
delalo 14 obratov, od ‘ag pa le 26 od 105. Obrt je stagnirala, na kmetijskem podro~ju se je popravilo le