preme1.chp:Corel VENTURA - TRIESTE Books

Gospodarstvo cone B 429
Istrsko okro‘je: uvoz iz Jugoslavije (v milijon din po cenah iz 1950) 24
Proizvodi Leto 1950 Leto 1951
Blago {iroke porabe 523 557
Reprodukcijski material 188 51
Investicijski material 115 109
Kmetijski proizvodi 89 84
Skupaj 915 801
Poleg gmotne pomo~i sta republi{ka in zvezna vlada iz raznih skladov redno nakazovali
dotacije in regrese, s katerimi sta pokrivali negativno razliko med planiranimi dohodki in
izdatki, ki je bila vsako leto ve~ja 25 . Nara{~ala je tudi razlika med vrednostjo uvoza in izvoza v
Jugoslavijo. Leta 1950 je vrednost izvoza iz Istrskega okro‘ja v Jugoslavijo zna{ala 558 milijonov
din, v naslednjem letu pa 640 milijonov din. Zunanji primanjkljaj so deloma pokrili tako,
da so uvo‘eno blago iz Jugoslavije prodajali po vi{jih cenah, razliko pa nakazovali v regresni
sklad.
Kljub velikim prizadevanjem Istrskega okro‘nega ljudskega odbora, na katerega je VUJA
prenesla del svojih pristojnosti, podjetja niso izpolnjevala proizvodnih in drugih na~rtov. Gospodarska
obnova je bila omejena na obnovo cest, trgovina je bila v zastoju.
Leta 1948 je Jugoslavija, tako kot Italija, bolj izpostavila zahtevo po priklju~itvi celotnega
STO k svojemu dr‘avnemu ozemlju. VUJA je prejela od zveznih oblasti ukaz, da proizvodnjo
v Coni B vklju~i v prizadevanja za izpolnitev prve jugoslovanske petletke, vpelje na~rtno
gospodarstvo in preoblikuje zasebni gospodarski sektor v dr‘avnega. Gospodarski na~rt Istrskega
okro‘ja za leto 1948 je imel vse zna~ilnosti planskega gospodarstva 26 . Okro‘na planska
komisija je do podrobnosti izdelala proizvodni, investicijski, finan~ni in {e druge plane, s
katerimi je zagotovila, da je Okro‘ni izvr{ni odbor obvladoval vsa podro~ja gospodarskega
‘ivljenja. V tem letu je okro‘ni odbor raz{iril mre‘o zadrug, ki so zajele ves odkup in trgovino
na drobno. Julija 1949 je VUJA potegnila iz obtoka jugoliro in jo zamenjala z jugoslovanskim
dinarjem. Naslednje leto je VUJA dav~ni sistem zelo prilagodila jugoslovanskemu, uvedla
carinsko unijo z Jugoslavijo in za~ela izena~evati raven cen z jugoslovanskimi. Uporaba jugoslovanskih
meril oziroma »{karij cen« je pomenila pove~anje razlike med cenami kmetijskih in
industrijskih proizvodov v korist slednjih 27 . Leta 1951 je VUJA centralizirala zunanje trgovinsko
poslovanje in uvedla nov na~in financiranja gospodarstva. Ve~jo pozornost je namenila
novim nalo‘bam, pri ~emer pa ni bila uspe{na 28 .Naza~etku tega leta je Istrski okro‘ni LO na
podlagi jugoslovanske zakonodaje sprejel odlok, s katerim je upravljanje gospodarskih podjetij
prenesel na delavske svete 29 . Leta 1952 je pri{lo do ukinitve klirin{kega prometa z Jugoslavijo,
uveden je bil reden pla~ilni promet. Denarno poslovanje in kreditiranje gospodarstva sta prevzeli
podru‘nici Narodne banke Jugoslavije. Istrska banka d.d. je bila potisnjena v ozadje. Prevzela
je likvidacijo delni{kih dru‘b in bele‘enje klirin{kega prometa med conama A in B STO.
Lastni{ka struktura Cone B STO je bila pisana. Tudi dr‘avna podjetja, kmetijske zadruge
razli~nih tipov ter zasebna podjetja, ki jih je bilo najve~, so poleg dr‘avnih gospodarskih podjetij
imela formalno obliko delni{kih dru‘b 30 . Zasedbena oblast si je prizadevala pove~ati obseg
dr‘avnega sektorja. Do leta 1951 je podr‘avljenje zasebnega premo‘enja ostalo omejeno na
ukrepe, ki so jih uveljavili v letih 1945-1947. Zaradi legalnega in ilegalnega izseljevanja je pod
sekvester prehajalo vse ve~ premo‘enja. Ker se s tem premo‘enjem ni smotrno upravljalo, so
oblasti leta 1950 eno tretjino tega premo‘enja vrnile lastnikom, ostalo pa na podlagi odlo~be