preme1.chp:Corel VENTURA - TRIESTE Books

428 Jo‘e Prin~i~
Jugoslaviji ~im bolj okrepiti dr‘avni gospodarski sektor. Poleg individualnih obsodb je posegla
tudi po velikih »mno‘i~nih« procesih. Najbolj znani so bili trije veliki procesi proti »obalnemu
fa{izmu«, ki so od januarja do aprila 1947 potekali na postojnskem okro‘nem sodi{~u 18 .
Razlog za zaplembo premo‘enja sta bili tudi ekonomska {pekulacija in gospodarska sabota‘a.
Po odredbi iz junija 1945 sta bili to dejanji, ki sta {kodovali delovanju in koristim
narodnega gospodarstva ter omogo~ili doseganje »nesorazmerne imovinske koristi«, zlasti s
pove~evanjem cen. Konec leta 1946 so {e raz{irili in zaostrili merila za ugotavljanje obeh
kaznivih dejanj. Prva tar~a proti{pekulantske kampanje so bili trgovci in obrtniki. V prvi
polovici leta 1947 se je obrnila proti nekaterim industrialcem, v drugi polovici tega leta pa proti
rimokatoli{ki cerkvi.
Zaplenjeno premo‘enje je prevzel poseben Sklad. Del ga je »navidezno« prodal posameznikom
in podjetjem, del strojev in opreme pa je bil po ukazu VUJA prepeljan v Jugoslavijo.
Oblast je za odstranitev »izkori{~evalskih« in novi oblasti nenaklonjenih italijanskih »elementov«
posegla {e po drugih omejevalnih ukrepih. Najve~krat ni ve~ podalj{ala obrtnih in
poslovalnih dovoljenj.
Februarja 1947 so v koprskem okraju izvedli posebno obliko agrarne reforme. Odpravili so
kolonatski odnos ter zemlji{~a 5 veleposestev in 626 posestev dodelili 1.058 kolonom in malim
kmetom. Povpre~no so agrarnim interesentom, dodelili 2 ha zemlje. S tem odlokom so vrnili
lastnikom tudi eno tretjino vseh posestev, ki so bila v ~asu italijanske oblasti prisilno prodana
na dra‘bah. Agrarna reforma ni imela pri~akovanega politi~nega in gospodarskega u~inka.
Novi lastniki so zemljo zapu{~ali ali jo hoteli prodati 20 .
11. februarja 1947, torej dan po sklenitvi mirovne konference v Parizu, se je za~el v okrajih,
ki naj bi pripadli Jugoslaviji, proces neposrednega vklju~evanja njihovega gospodarstva v
gospodarstvo LR Slovenije. To je bila zahtevna operacija, saj je bilo treba spremeniti finan~no
in drugo poslovanje ter gospodarsko organiziranost 21 . V sklop pridru‘itvenih prizadevanj je
spadala tudi sestava investicijskega na~rta. Nalo‘bena sredstva niso bila velika, v glavnem so
bila namenjena nekaj lesno-predelovalnim obratom 22 , mehani~nima delavnicama v Ajdov{~ini
in Tolminu ter gradbenemu podjetju Primorje iz Vipave.
Cona B STO
Septembra 1947 je gospodarstvo okraja Koper postalo del gospodarstva Cone B STO in je
{e nadaljnjih sedem let delovalo v izrednih razmerah. Jugoslavija je spremenila svoj odnos do
tega mejnega obmo~ja. Podprla je o‘ivitev gospodarskega ‘ivljenja, s ~imer je hotela mednarodni
skupnosti dokazati, da je sposobna zagotoviti pre‘ivetje in razcvet Primorske, pa ~eprav
je ta ostala brez povezave s tradicionalnima gospodarskima sredi{~ema. Hkrati pa se je odlo~ila
pospe{iti proces gospodarske preobrazbe.
Italija je zavla~evala z redno oskrbo cone B STO s tujimi in doma~imi pla~ilnimi sredstvi.
Tako so jo pri ‘ivljenju ohranjali blagovni krediti iz Jugoslavije. Ta je zagotavljala ve~ kot
polovico letne potrebe po koruzi, ‘itu, olju in sladkorju. V cono B STO je po{iljala velike
koli~ine mesa, tekstila, obutve, goriva in drugih proizvodov, ki jih je v coni primanjkovalo. S tem
niso bile pokrite vse potrebe, vendar do ve~jih te‘av in zastojev ni prihajalo 23 .