preme1.chp:Corel VENTURA - TRIESTE Books

426 Jo‘e Prin~i~
hrane niti za lokalno prebivalstvo, zato je bilo stanje oskrbe prebivalstva s hrano in drugimi
‘ivljenjskimi potreb{~inami kriti~no. Zalog ni bilo, kar so prejeli, je prihajalo od UNRRA
(United Nations Relief and Raehabilitation Administration).
Zasedbena oblast, tako Voja{ka uprava jugoslovanske armade (VUJA) kot Poverjeni{tvo
pokrajinskega NOO za Slovensko Primorje (PNOO), je sicer napravila okvirni na~rt gospodarske
obnove, po katerem naj bi samo za obnovo industrije potrebovali 72,5 milijona lir kreditov.
Zaradi odprtih vpra{anj glede razmejitve in pripadnosti pa je bila njena gospodarska politika
do konca leta 1946 omejena in pasivna. Ni se lotila obnove prometnih poti, industrijske in druge
proizvodnje, temve~ je poskrbela le za proizvodnjo v rudarskih in {e nekaterih drugih podjetjih.
Ostalo proizvodnjo pa je zanemarila ter se odrekla novim nalo‘bam. Sestavni del te gospodarske
politike je bilo zagotavljanje posebnega polo‘aja vojske v gospodarstvu. Ta se je polastila
nekaterih lesnih obratov, sekala les, predvsem pa ni vra~ala dolgov 6 . Slaba stran njenega
ravnanja je bila tudi na~rtna preselitev dela strojne in druge opreme v Jugoslavijo 7 . Konec leta
1946 je bilo gospodarsko stanje cone B klavrno 8 .Na~rtna gospodarska obnova se je za~ela {ele
z njeno priklju~itvijo k Jugoslaviji.
Gospodarstvo Cone B ni bilo samozadostno, izdatki so dale~ presegali dohodke, ki so se
natekali le od davkov in tro{arin 9 . Pri ‘ivljenju ga je ohranjala jugoslovanska finan~na in
materialna pomo~. Slovenija je kot mati~na republika skrbela, da je sistem racionirane preskrbe
deloval brez ve~jih motenj. Redno je po{iljala sladkor, koruzo, ma{~obe, milo, sir, meso in {e
druga ‘ivila ter potreb{~ine, ki so jih razdeljevali z osnovnimi in dodatnimi ‘ivilskimi nakaznicami.
Tekstil in obutev je v glavnem zagotavljala UNRRA. Preskrba s hrano in najnujnej{imi
‘ivljenjskimi potreb{~inami se je za~ela izbolj{evati {ele v drugi polovici leta 1946 10 .
Politi~na oblast v coni B je bila sicer zelo dejavna in vztrajna pri oblikovanju gospodarskega
sistema, ki je sledil jugoslovanskemu vzgledu. Mednarodni pravni polo‘aj cone in italijanska
zakonodaja nista dopu{~ala uvajanja jugoslovanske zakonodaje, saj bi to »prejudiciralo«
kon~no re{itev polo‘aja cone. Zato je uporabila taktiko navideznega prilagajanja mednarodnim
zahtevam in prikritega uvajanja svojega gospodarskega koncepta. Do za~etka leta 1946 se oblast
na obalnem obmo~ju ni mogla opirati na italijanske delavce in komuniste. Slednji so bili proti
fa{izmu in za socializem, nekateri pa so tudi bili proti priklju~itvi k Jugoslaviji. V drugi polovici
leta 1945 se je za~el proces preoblikovanja partijske organiziranosti in pre~i{~enja ~lanstva oz.
njegova bolj{evizacija. Ta proces, ki je najve~ji obseg do‘ivel v koprskem okraju, se je zaklju~il
spomladi 1947, ko je Komunisti~na partija lahko v celoti prevzela vlogo odlo~ilnega dejavnika
v gospodarskem ‘ivljenju in postala skrbnik dr‘avnega premo‘enja 11 . Leta 1945 so za~eli
ustanavljati nabavno-prodajne in obnovitvene zadruge ter tehni~ne baze, ki so prevzele obnovo
po{kodovanih hi{ na pode‘elju. Lotili so se tudi denarnega podro~ja, ki je bilo eno najob~utljivej{ih
podro~ij utrjevanja »ljudske oblasti«. Ko so italijanske banke prekinile poslovanje s
podru‘nicami v Coni B ter sku{ale z zmanj{anjem denarnega obtoka izzvati denarno krizo, je
VUJA septembra 1945 ustanovila Gospodarska banka za Istro, Reko in Slovensko Primorje. Ta
ban~na ustanova, ki je imela sede‘ v Reki, je dobila nalogo, da po‘ivi gospodarsko ‘ivljenje v
Coni B, prevzame emisijsko in blagajni{ko funkcijo ter obra~un klirin{kega prometa med
obema conama. Ker jugoslovanski dinar ni smel biti pla~ilno sredstvo, je VUJA v skladu z
mednarodnimi pooblastili oktobra 1945 dala v obtok svoj »okupacijski« denar, to je »B« liro.
Uvedba lastne monetarne enote, za katero se je udoma~il izraz jugolira, je bila pomembna
zareza v gospodarskem ‘ivljenju Cone B. Voja{ki upravi je omogo~ila, da je izbolj{ala denarno
likvidnost, prevzela nadzor nad denarno-blagovnimi tokovi in presekala povezavo z italijanskim
denarnim sistemom. Metrolira je ostala v obtoku, saj je ni mogla prepovedati 12 , zato pa je
prepre~evala njen vnos. Do oktobra 1946 je bila jugolira enakovredna metroliram, nato pa je