preme1.chp:Corel VENTURA - TRIESTE Books

Druga vzhodna meja. Gori{ka ekonomija po drugi svetovni vojni 421
pala~e spustijo ameri{ko zastavo in 16. septembra vkorakajo italijanske ~ete v Gorico skozi
{palir ljudi. Zaklju~ilo se je dveletje zavezni{ke uprave, ki bo zdaj nadaljevala s svojim delom v
STO. Gorica se vrne pod italijansko civilno upravo in postane sredi{~e province, ki izgubi 92 %
svoje prej{nje povr{ine (od 2.701 kvadratnih km jih ohrani 215), {tevilo prebivalstva se zni‘aod
212.000 na 79.000, {tevilo industrijskih in obrtnih podjetij od 3.610 na 1.382, {tevilo trgovskih
podjetij pa od 4.225 na 2.201. Zelo visoka pa je obremenitev s prebivalstvom na kmetijskih
povr{inah 39 . Decembra pride (po zakonskem dekretu 26. 12. 1947, {t. 1485) do za‘elene
teritorialne kompenzacije, omejene sicer na sam okraj Tr‘i~ (in na njegovo ladjedelni{ko doto),
to je 9 ob~in, 236 kvadratnih km povr{ine, 54.000 prebivalcev, 960 industrijskih in obrtnih
podjetij in 1.402 trgovskih podjetjij 40 . Cervignano ostane del videmske province kljub brezupnemu
poskusu Gori~anov, ki so zadnji trenutek poslali v Rim ob{iren dosje z naslovom Kaj
vse je gori{ka provinca storila za okraj Cervignano 41 .
Ureditev politi~ne situacije upravi~uje sicer oprezen povratek ban~nih in po{tnih depozitov,
ki so prej zapustili cono A 42 , toda gori{ki trgovski aparat, ki je izgubil 80-90.000 tradicionalnih
potro{nikov iz gri~evnatega in goratega slovenskega zaledja, je zdaj predimenzioniran in
do‘ivlja veliko krizo 43 . To povpra{evanje bo mogo~e samo deloma spet pridobiti s pomo~jo
trgovskih sporazumov, ki bodo sklenjeni z Jugoslavijo, februarja 1949 (za izmenjavo proizvodov
med obmejnima podro~jema in za popravila jugoslovanskih vozil, ki se »za~asno« uvozijo v
Italijo) in pozneje, avgusta 1955 (»maloobmejni promet«) 44 , toda rast tega ~ezmejnega prometa
bo zelo postopna. Ravno tako so izgubljeni deli nekaterih dr‘avnih cest in ‘elezni{ke proge
Gorica-Podbrdo, Gorica-Ajdov{~ina in Gorica-[tanjel, poleg ve~je od obeh ‘elezni{kih postaj
v samem gori{kem mestu 45 .Te‘ka je tudi izguba ogromnega gozdnega premo‘enja. Odslej bo
le-to bogatilo obmejno jugoslovansko podro~je s svojo letno kapaciteto 350.000 stotov drv in
oglja ter 70.000 kubi~nih metrov gradbenega lesa, kar bo nudilo pribli‘no 2.000 delovnih mest
za delavce v lesnem sektorju in v inducirani dejavnosti prevoznih podjetij. Podro~je gori{ke
industrije bo odslej tudi pogre{alo cementarno Anhovo, moderni hidroelektri~ni centrali Doblarji
in Plave, rudnik ‘ivega srebra v Idriji in celo gori{ki vodovod.
Italijanska uprava mora zdaj poskrbeti za strukturalno relansiranje in dolgoro~no na~rtovanje
ukrepov. Opraviti mora nalogo, ki je zavezniki niso uspeli izpeljati, da se naredi konec
izrednemu stanju in da se udejanji razvojna politika. Toda v naslednjem obdobju gori{ke
ekonomske zgodovine bodo {tevilni posegi na teritoriju obnovili scenarij tamponskih akcij, ki v
nedogled ohranjajo izredno stanje in stalno odlagajo za~etek dejanske teritorializacije investicij
(vklju~no s konkretnim tveganjem, da se pove‘ejo s {pekulantskimi krogi) 46 . Seznam ukrepov:
dodelitev oznake »nerazvito podro~je« gori{ki provinci (zakon 3.8.1949, {t. 589), obnovitev in
reaktivacija industrijskih podjetij, ki so prej delovala na ozemlju, ki je pre{lo pod Jugoslavijo
(zakon 27.10.1950, {t. 910), rotacijski sklad za ekonomske pobude (zakon 18.10.1955, {t. 908).
Vzporedno s tem je moral promocijski odbor za namakalni sistem na krminsko-gradi{~anskem
pode‘elju, ki se je leta 1949 preoblikoval v Konzorcij za melioracijo in namakanje, po~akati do
sredine petdesetih let, da se dela dejansko za~nejo izvajati 47 ,na~rtovana gori{ka industrijska
cona pa se je novembra 1947 (v skladu z ministrskimi smernicami) morala umakniti prosti coni,
ki je bila ustanovljena z zakonom 1.12.1948, {t. 1438 48 .
Skratka: skrbstvena naravnanost je {e dolgo spominjala na leta rekonstrukcije. Ne smemo se
~uditi, ~e so se mnogi od teh ukrepov na teritoriju izjalovili, nekateri pa celo ostali mrtva ~rka
na papirju. Nikoli re{en problem rekonstrukcije brez razvoja nas spremlja v naslednjih desetletjih,
pravzaprav vse do danes, saj dol‘ino povojnega obdobja lahko ocenimo na {estdeset let.
(Prevedela Marija Cenda)