preme1.chp:Corel VENTURA - TRIESTE Books

420 Paolo Iancis
pridelovanje ‘ita? Kako bo s protekcionizmom, ki ga varuje pred tujimi ‘itaricami? Da ne
omenjamo »separatisti~ne« interpretacije, ki bi jo utegnil do‘iveti ukrep in na katero bi obmejni
jugoslovanski pas lahko odgovoril z zahtevo po »recipro~nosti« 29 . [tevilni dvomi zato spodbujajo
usmerjenost k industrijski coni, morda z dodatkom tarifnih olaj{av pri ‘elezni{kem prevozu
in oprostitve davka na dohodke in davka na vojne dobi~ke za dolo~eno obdobje 30 .
Zaklju~na slika obdobja ZVU v Gorici je zdaj bolj otipljiva in institucionalni dokumenti zdaj
jasneje razodevajo razkorak med krajevnimi ekonomskimi predstavni{tvi in organi ZVU.
Januarja 1947 pride npr. na dan obstoj majhnega sklada pri gori{ki trgovinski zbornici, namenjenega
»bolj avtonomnemu ‘ivljenju in [...] uresni~evanju iniciativ ekonomskega, {e bolj pa
domoljubnega zna~aja«, ki naj bi jih zasnovali v dogovoru s Comitato di Liberazione Nazionale
in »brez vednosti ZVU« 31 .
V polnem razmahu so stiki s prestolnico, kjer poteka odlo~ilna debata o prihodnosti vzhodne
meje. Gori{ka delegacija je po povratku iz Rima obravnavala problem gori{ke industrijske cone
(potrebnih je 700 milijonov) neposredno z guvernerjem Bance d’Italia Luigijem Einaudijem in
je, v skladu z ob~inami tr‘i{kega podro~ja, predlo‘ila ministru za javna dela predloge v znesku
za pribli‘no 11 milijard 32 .
Potekajo tudi prve sonda‘eomo‘nosti oblikovanja regionalne de‘elne ustanove. Pobudo je
dala italijanska vlada, ki je {e negotova, ali naj se provinci Videm in Pordenone vklju~ita v
Veneto ali naj se oblikuje furlansko-gori{ka regija. V Gorici se razvije debata v trgovinski
zbornici takrat, ko je {e sam koncept regionalne ustanove ve~ini ~lanov nepoznana. @e januarja
1947 se izrekajo za oblikovanje ene same velike bene{ke regije na severovzhodu 34 . Telegram, ki
ga maja po{ljejo iz Gorice na naslov predsednika Ustavodajne skup{~ine Terracinija, je nedvoumen:
Odbor gori{ke zbornice, posrednik ‘elja, izra‘enih od vseh ekonomskih kategorij v provinci,
priporo~a zdru‘itev vseh bene{kih provinc v de~elni ustanovi Veneto, ki ji ‘eli biti Gorica
pridru‘ena, a zaradi mu~nih okoli{~in doslej ni bila nikoli povpra{ana za mnenje 35 .
Ob hipotezi, ki jo glede province podpirajo Gori~ani, tj. da se ohrani gori{ka provinca in da
se ji pridru‘ita okraja Cervignano in Tr‘i~, se pojavita drugi dve hipotezi, ki ju je oblikoval Urad
za obmejna podro~ja. Prva predvideva odpravo gori{ke province in pridru‘itev vsega teritorija
Julijske krajine, ki bo preostal Italiji, videmski provinci. Druga, ki jo podpira sam Urad za
obmejna podro~ja, pa je: oblikovanje dveh lo~enih malih provinc, ene z glavnim sredi{~em
Gorico in druge, obsegajo~e okraja Tr‘i~ in Cervignano, z glavnim sredi{~em v Tr‘i~u 36 .
Ritem postaja vedno hitrej{i. Marca potekajo priprave za za~etek pogovorov italijanskega in
jugoslovanskega zunanjega ministra o obnovitvi ekonomskih odnosov med dr‘avama. Cilj je
povovna vzpostavitev obtoka proizvodov, »ki so vedno predstavljali obi~ajni promet med
ravninskim podro~jem province ter njenim goratim in gri~evnatim predelom, ki bo prisojen
Jugoslaviji« 37 .»Na~elo o ~im ve~jem prometu blaga« je tako nujno, da ga je mogo~e zabarantati
za zmanj{anje »premikanja oseb na minimum«. Zdi se, da Rim to linijo podpira. Na krajevni
ravni se vedno bolj krepi hipoteza o pridru‘itvi tr‘i{kega okraja Gorici, pozablja pa se tista, ki
zadeva okraj Cervignano. Dokon~no je pokopana, ~e je sploh kdaj za‘ivela, hipoteza o tem, da
bi se videmska provinca odpovedala ~edajskemu okraju.
14. septembra 1947 speljejo odredi ameri{kih vojakov ‘i~no ograjo vzdol‘ french line, ki bo
od polno~i dalje postala nova mejna ~rta in zarezala v samo mestno tkivo. Malo pred tem je
Jugoslavija sprejela sklep, da je pripravljena prekora~iti Morganovo linijo in se razporediti na
novih mejah, predvidenih po mirovni pogodbi, ki jo je Italija ‘e ratificirala 38 . Z balkona vladne