preme1.chp:Corel VENTURA - TRIESTE Books

Druga vzhodna meja. Gori{ka ekonomija po drugi svetovni vojni 419
slavije v odnosu do Italije, kar je v na{i provinci povzro~ilo posebno, vsem znano razpolo‘enje,
ki je zelo {kodljivo za mirno ‘ivljenje in za obnovitev katere koli ekonomske dejavnosti« 24 . Bolj
kot Slovenci in komunisti pa ogro‘a ekonomijo negotovost, ki je glavni krivec za »beg kapitalov
in selitev industrijskih obratov«. Poudarjanje nacionalnega momenta je seveda primerno in
pride prav pri energi~nem zahtevanju pri~akovanih »olaj{av upravnega in dav~nega zna~aja«.
Predsednik Penso: »Z ekonomskega vidika [...] se ne bo nobenemu industrijcu spla~alo obdr‘ati
tukaj ali prenesti sem svojo tovarno, in ker se italijanski element tukaj nelagodno po~uti (...)
zaradi ekonomske in {e bolj zaradi politi~ne situacije, nagiba k emigriranju«. Izra‘a se celo tako
(da tvega rasisti~en poudarek): »Posledica tega bi bilo splo{no obubo‘anje in razvrednotenje
nepremi~nin, ki bi jih po nizki ceni pokupili tuji elementi in bi se na tak na~in zlahka vtihotapili.
Glede na ve~jo rodnost slovenskega prebivalstva, ki ‘ivi na tem ozemlju, in tistega, ki bi se sem
preselil, bi se v nedolgem obdobju popa~il zna~aj predvsem Gorice in Tr‘i~a, nato pa celega
obmo~ja province« 25 . Take mo~vare dr‘avna vlada seveda ne bo mogla ignorirati.
Sledi vro~a debata o liniji, ki naj bi ji sledili. Po ugotavljanju razli~nih hipotez se za~rta nekaj
osnovnih smernic: staviti na mre‘o malih industrij, ki bi se pridru‘ile velikim ‘e obstoje~im
tovarnam, neizogibno vplesti IRI, pospe{evati industrijsko poljedelstvo, nadomestiti s priseljenimi
istrskimi begunci (to je prilo‘nost in ne problem) izgubo velikega tradicionalnega rezervoarja
slovenske delovne sile iz vzhodnega dela province, ki bo postal jugoslovanski.
Vsi sogla{ajo, da je strukturalni problem poseg za ureditev teritorija. Oktobra 1946 spet
za~nejo preu~evati veliki irigacijski na~rt na gradi{~ansko-krminskem pode‘elju. Prvotni na~rti
segajo {e v leto 1873, zdaj pa se obeta uresni~itev. To veliko delo naj bi dokon~no popravilo
»suhost tal in klime, ki je lastna podro~ju«. Obmo~je na 8.500 hektarjih, 6.000 katerih je mogo~e
namakati, sega od So~e do Idrijce. Kmetijski teren je sestavljen iz tanke obdelovalne povr{ine,
ki sloni na popolnoma drena‘ni podlagi. Izjemo predstavljajo naplavinski tereni (ob Teru in
Idrijci) in ilovnati tereni (ob Versi). Posegi bi koristili nasadom koruze, krompirja, p{enice in,
v najbolj su{nih letinah, drevju in povrtninam. Predvsem pa bi koristili krmnim kulturam, kar bi
dalo zagona specializirani ‘ivinoreji. Zagovarjanje gojenja me{anih kultur po tradicionalnih
scenarijih se sklicuje na ciklus: ve~ hleva pomeni ve~ gnojila, torej ve~ rodovitnosti in ve~
produktivnosti. Poleg tega vodi namakanje k racionalnemu izvajanju kolobarjenja in pripelje k
»pravemu intenzivnemu poljedelstvu« 26 .
Leto 1947
V letu mirovne pogodbe se za~nejo uresni~evati pri~akovanja. Januarja sta ‘e pripravljena
dva osnutka zakonskega dekreta, ki ju je treba predstaviti dr‘avni vladi, zato da bo gori{ka
provinca dobila eno industrijsko in eno prosto cono. Avtor osnutkov je in‘enir Guido Depoli,
biv{i direktor trgovinske zbornice na Reki.
Oblikovanje gori{ke industrijske cone se giblje v desetletni perspektivi. Do leta 1957 bi
novonastanjeni in ‘e obstoje~i industrijski obrati v gori{ki ob~ini lahko ra~unali na popolno
oprostitev carine za ves investirani osnovni kapital in na re‘im prostega depozita za blago, pa
tudi na oprostitev davka na dohodek od industrijskih prejemkov 27 .
Projekt proste cone pa namerava postaviti Gorico »izven carinske dr‘avne meje« in jam~iti
podjetjem, ki delujejo v njej, oprostitev davkov na proizvodnjo in prodajo 28 .
Ta na~rta odra‘ata dve filozofiji, od katerih je prva bolj industrijsko naravnana. Razvije se
debata. Prosta cona je bolj nepredvidljiva. Na katere ob~ine jo ka‘e raztegniti? Izku{nja v
Kvarneru je pokazala, da razse‘nost okoli{a porabnikov vpliva na u~inkovitost. In gori{ko