preme1.chp:Corel VENTURA - TRIESTE Books

Druga vzhodna meja. Gori{ka ekonomija po drugi svetovni vojni 417
podpirati tudi obrtni{tvo in srednjo industrijo. Preu~iti je treba problem ‘elezni{kih in cestnih
povezav s Srednjo Evropo (...) 12 .
Gre za strate{ki problem. [e prej kot prometne smernice nove gori{ke province je treba
redefinirati njeno zemljepisno lego, upo{tevajo~ mejo – ta bo kmalu postala ‘elezna zavesa – in
na~rt cestnega omre‘ja, ki ga je izdelala ZVU in ki seveda privilegira povezave med tr‘a{kim
pristani{~em in Srednjo Evropo, poso{ko mesto pa je postavljeno na slepi tir 13 .
Ni~ bolj enostavne niso stvari v primarnih dejavnostih, kjer ka‘e povojna slika zelo razdrobljeno
malo posest (ve~ kot 50% vseh kmetijskih podjetij), to so zemlji{~a z manj kot hektarjem
povr{ine, medtem ko pribli‘no 20 velikih podjetij z ve~ kot 100 ha povr{ine obvladuje dobro
~etrtino orne zemlje v provinci. Mnogi kmetje (dve tretjini vseh) obdelujejo zemljo kot nelastniki
in jih ve‘ejo delne ali me{ane pogodbe 14 . Pahlja~a kultur je omejena na nujno potrebne
‘itarice (prete‘no p{enico in koruzo), za katere pa primanjkuje du{i~nih gnojil in nitriranja,
kljub temu da so zavezniki ‘e uvedli dodelitveni postopek. @ivinoreja in krmne kulture se
nepri~akovano normalno obnavljajo v ravninskem svetu, s te‘avo pa v gri~evnatih in goratih
predelih, kjer so posledice vojne {eob~utne. Obrezovanje in koli~enje trt predpostavlja uporabo
{kropiv in pocinkane ‘elezne ‘ice; ~e bi ta sredstva dobavljali kmetom, bi ta sektor odtegnili
~rnemu trgu. Pomanjkanje dobave insekticidov na podlagi te‘kih olj pa ogro‘a izvajanje
preventive na sadnem drevju. Pridelovanje krompirja pe{a, kar je ve~inoma odvisno od
obljubljenih angle{kih dobav.
Vse to spada v prvi program kmetijskih posegov, ki ga je financirala ZVU in je imel za cilj
zgolj reaktiviranje ‘e obstoje~ega, toda v zavezni{kih ekonomskih uradih je Kmetijski in{pektorat
‘e deponiral ambiciozni sve‘enj melioracijskih na~rtov za izbolj{anje, namakanje in preoblikovanje
zemlji{~, kar bi lahko bil za~etek strukturnega preobrata. @e sama melioracija na
Prevalu v krminskih Brdih, ki se je za~ela ‘e pred vojno, bi lahko zaposlila 400 delavcev za {tiri
mesece. Pomenljivi pa so naslednji trije naslovi, ki obsegajo osupljive stro{ke. Trije milijoni in
pol lir samo za za~etek melioracijskih del na kobari{ki ravnini po na~rtu, ki je bil izoblikovan
leta 1928. In kar 900 milijonov (a ‘e takrat se je vsota zdela podcenjena) za melioracijo zemlji{~a
v okolici Krmina in Gradi{ke na podlagi osnutka iz leta 1940, v katerem se nezanemarljivi
zaposlitveni vpliv umakne strukturni zmogljivosti. Gre za na~rt, ki je obenem »industrijski« in
»kmetijski«, ker predvideva, da se namakalna voda spelje na 6.000 ha prodnatega in torej
su{nega terena. Nazadnje pa Brda, za katera je na~rt iz leta 1934 predvideval 20 milijonov lir,
zdaj bi zna{al 300 milijonov, a bi zagotavljal cestne povezave, ureditev gorskega sveta, zalogo
vode, ponovno ureditev lastni{tva 15 .
Ne gre samo za problem resursov, temve~ za mo‘nost odtegniti jih utesnjujo~i logiki izrednega
stanja:
kontingenti, ki so dani na razpolago, so v ve~ini primerov docela nezadostni za potrebe porabnikov,
zaradi ~esar, kljub vedno upo{tevani objektivnosti v kriterijih razdeljevanja, ni mogo~e
zadovoljiti vseh prosilcev, niti tistih, ki imajo dejansko pravico, da prejmejo razdeljene proizvode
16 .
Ma{inerija pomo~iseste‘avo spravlja v tek in na mnogih ravneh se pojavlja razvejan ~rni trg,
ki se mu malokdo izogne. Kot primer za to navajamo prodajalce obla~il, ki so presenetljivo
nezainteresirani za koli~ine blaga po nadzirani ceni, ki jih ponujajo Comitati industriali
dell’Alta Italia 17 . ^e ne upo{tevamo ilegalnega tr‘i{~a, naj bi bilo racioniranje splo{na norma
blagovnega prometa na vzhodni meji. Nekateri opazovalci te‘ijo po racionirani preskrbi tudi v