preme1.chp:Corel VENTURA - TRIESTE Books
preme1.chp:Corel VENTURA - TRIESTE Books preme1.chp:Corel VENTURA - TRIESTE Books
400 Stefano Balestra upravo. Edina zahteva, glede katere so se predstavniki razli~nih gospodarskih in politi~nih interesov, prisotni na sre~anju, uspeli zediniti, je bila natanko tista, ki je vlada ni bila pripravljena usli{ati, namre~ zahteva po raznih dav~nih ugodnosti in posebnih olaj{avah, zlasti v prid trgovinskega sektorja in male proizvodne dejavnosti. O~itno je bilo torej pomanjkanje skupne strategije med lokalnimi akterji, ki bi jim pred klju~nim trenutkom vrnitve Trsta Italiji omogo~ila koordinacijo njihovih zahtev v odnosu do vlade. Italijanska misija pri ZVU, ob~ina, trgovinska zbornica ter druge in{titucije in podro~na zdru‘enja so se uspela sporazumeti le glede posameznih vpra{anj, ki bi jih lahko povzeli v naslednjih zahtevah: preklic omejitev glede prostih con, izredne zaposlitve tako na podro~ju javnih del kot na podro~ju voja{kih dobavah, ugodnej{e ‘elezni{ke tarife, s katerimi bi se postavili po robu konkurenci severnoevropskih pristani{~, posebne kreditne olaj{ave za mala podjetja. Na neuspeh sre~anja je vplival tudi odnos vladnih predstavnikov, ki so se izogibali obravnavi sklopa med seboj povezanih predlogov, kako redefinirati gospodarsko vlogo Trsta, in so se raje osredoto~ali zgolj na omejene infrastrukturne posege in na posamezne probleme kontingentne narave 18 . Trgovinska zbornica je kljub vsemu uspela sestaviti povzetek svojih predlogov v desetih »postulatih«, pet namenjenih podpori zunanje in ravno toliko namenjenih lokalni trgovini. A skoraj pri vseh teh predlogih je v bistvu {lo za olaj{ave ali celo za ~iste privilegije, ki seveda niso bili sprejemljivi. S sprejetjem teh predlogov bi namre~ Trstu priznali poseben ekonomski status z implicitnimi avtonomisti~nimi posledicami, kar pa bi bilo v o~itnem nasprotju s tem, kar je predlagal Ferrari Aggradi in {e zlasti s tem, kar je bila vlada pripravljena dopustiti 19 . Zborni~ni organi so tedaj zmanj{ali obseg svojih zahtev in deloma privolili v omejitve, ki jih je izrazil dr‘avni podsekretar, na kar je Zdru‘enje malih podjetnikov (Associazione Piccole Industrie), ne oziraje se na nasprotna stali{~a vladnega predstavnika, odgovorilo s ponovno postavitvijo zahteve, da se celotno mesto spremeni v integralno prosto cono, in s tem dejansko povzro~ilo krizo v odnosih z zborni~no in{titucijo, ki naj bi predstavljala njena stali{~a. Ta predlog je podprl Mestni odbor za tr‘a{ko prosto cono (Comitato Cittadino per la Zona Franca di Trieste), ki je s svojo dejavnostjo za~el isto~asno z vrnitvijo Trsta Italiji oktobra 1954 in takoj pridobil veliko prista{ev. Boj za prosto cono je postavil pod vpra{aj vodstvo trgovske zbornice, skupaj z njim pa posledi~no tudi politi~ne sile, na katere je bil navezan. Do tedaj so bila namre~ vsi klju~ni polo‘aji v mestnem gospodarstvu v rokah oseb, ki so bile idejno vezane na PLI, lokalna kr{~anska demokracija pa je hotela – v sozvo~ju s tem, kar se je dogajalo drugod po Italiji –te povezave pretrgati v svoj prid. V roku enega leta je bil po ostrih polemikah in kljub intervenciji ad hoc ministrske komisije, ki je prav tako zavrnila predlog Odbora za prosto cono, predsednik zbornice prisiljen odstopiti. Do tega ni pri{lo le po zaslugi nenehne propagande v prid proste cone, temve~ tudi in predvsem po zaslugi kr{~anskodemokratskega vodstva. Vpliv liberalcev na mestno gospodarstvo se je znatno zmanj{al. Neposredna posledica je bila izvolitev kompromisnega ~loveka na ~elo Zbornice, novembra 1955: to je bil Pierpaolo Luzzato-Fegiz, ugledni profesor statistike in ustanovitelj DOXE, ki je po‘el odobravanje ve~inskih strank in gospodarskih zdru‘enj. Pri tem je bila pomenljiva podpora liberalcev (PLI), Mestnega odbora za prosto cono in, vsaj na za~etku, tudi kr{~anske demokracije. Med svojem predsednikovanjem je Luzzato-Fegiz sku{al od vlade dobiti pripoznanje posebnega ekonomskega statusa Trsta, ki je po njegovih besedah potreboval posebne ukrepe. Polemi~ni zaklju~ek Luzzatovega predsedovanja pa je jasno izkazal, da so vsi poskusi po dosegu ukrepov, ki bi se razlikovali od tistih, ki so bili v veljavi drugod v Italiji, le odtujevali Trst od zanimanja dr‘avnih vlad. Vse je skratka jasno kazalo na to, da so bili ~asi zreli za spremembo v
Pomen tr‘a{ke trgovinske zbornice kot politi~nega subjekta in zastopnika interesov 401 vodenju mestne gospodarske politike. Do te je simboli~no pri{lo z imenovanjem Romana Caidassija na ~elo trgovinske zbornice februarja 1958, kar je odprlo novo, mnogo manj polemi~no fazo v odnosih med trgovinsko zbornico in dr‘avno vlado. Vpra{anje proste cone se je dokon~no sklenilo s sprejemom obse‘nega paketa pomo~i, namenjene razvoju infrastrukture 20 . ^e povzamemo, lahko re~emo, da si trgovinska zbornica iz napetosti med italijansko vlado in ZVU ter iz pogajanj med Italijo in Jugoslavijo nikoli ni izborila kak{ne privilegirane pozicije. Podpora Italiji gospodarskih zdru‘enj, ki so bila vanjo vklju~ena, namre~ nikoli ni bila vpra{ljiva, saj je bilo nemi{ljivo, da bi se tr‘a{ki podjetniki na lastno pobudo postavili na stran komunisti~nega re‘ima ali da bi si prizadevali za malo verjetno samozadostnost v okviru neodvisne dr‘avice. Kak{na je bila tedaj vloga, ki jo je odigrala trgovinska zbornica? Je bila povsem podrejena italijanskim zahtevam, ali pa je morda uspela razviti avtonomen vpliv na dva glavna sogovornika tistega obdobja? Smernice delovanja ZVU so bile namre~ – kot smo ‘e povedali – plod zapletenih pogajanj z italijansko vlado, kar je gospodarski ustanovi onemogo~alo, da bi imela jasno opredeljenega sogovornika. Nekaj let pred prvo resni~no »dvojno upravo« leta 1952, v ~asu polnega razmaha Marshallovega plana, je J. Robert Campbell, vodja trgovinskega oddelka pri ZVU, po temeljiti analizi nekaterih predlogov glede ekonomskih gibanj podal nekaj precej razsvetljujo~ih opa‘anj glede nastale situacije: It results from the above situation, that AMG has become merely a Post Office where import – export requests are received and forwarded to Rome. As a result of our inability to render decisions on even small matters, and because in many cases, we have no reason to give for rejections other than »disapproved by the Italian Government« many firms are now contacting the Ministry for Foreign Trade directly and in some cases are more successful than they would have been had they applied through AMG. This situation is extremely embarrassing to AMG since all local firms know that because of this existing situation, it is easier to make direct contact with Italian Government 21 . Italijanska vlada se je pri svojih pritiskih torej, vsaj kar se ti~e obravnavanih vpra{anj, poslu‘evala zakonodajne oblasti in monetarnih povezav, ki so {e vedno ostajali pod njenim nadzorom. Posledice so bile predvsem v dolo~enem zmanj{anju mo~i ZVU, ~eprav je bila definicija njene vloge kot zgolj »po{tnega urada« mi{ljena vendarle kot provokacija. Temu gre v naslednji fazi pri{teti {e funkcionarje, ki jih je poslala italijanska vlada in ki so dejansko dodatno omejevali manevrski prostor trgovinske zbornice ter vzbujali nezadovoljstvo gospodrskih vej nad zborni~no ustanovo, ki je pri{lo na dan ob Odboru za gospodarska posvetovanja kot organa za usklajevanje z italijanskimi dr‘avnimi funkcionarji, s ~imer se je ta organ postavil nad posebne pristojnosti trgovinske zbornice. Tak{na situacija je tr‘a{ke podjetnike in politike napotila k neposrednim pogajanjem – kakr{no je bilo npr. sre~anje v Portogruaru –, kar je imelo za posledico razpr{itev vsakokratnih strnjenih, dobro organiziranih zahtev. Bli‘ajo~i prenos pristojnosti od ZVU na italijansko dr‘avo je ponovno odprl vpra{anje o odnosih med Trstom in Rimom in pokazal dolo~en zaostanek lokalne stvarnosti glede na politi~ne in ekonomske trende, ki so se vzpostavljali na dr‘avni ravni. Ne politi~no ne ekonomsko vodstvo ni znalo primerno izkoristiti tega ko~ljivega prehoda in s svojimi predlogi {iroke avtonomije, tako na gospodarskem kot na politi~nem podro~ju, sta obe imeli za samoumevno, da je Trst »izjema« glede na ostalo Italijo. Na ta na~in so lahko nove kr{~anskodemokratske sile – nove tudi zato, ker je sredi petdesetih let znotraj njih pri{lo do odlo~ne menjave v generacij in politi~nih usmeritev –, ki so bolje razumele spremembe v politi~nih ravnovesjih
- Page 350 and 351: 350 Toma‘ Sim~i~ 9 Engelbert Bese
- Page 353: IV. SEKCIJA IV SESSIONE Gospodarstv
- Page 356 and 357: 356 Daniele Andreozzi l’economia,
- Page 358 and 359: 358 Daniele Andreozzi Proprio tali
- Page 360 and 361: 360 Daniele Andreozzi tramite i fin
- Page 362 and 363: 362 Daniele Andreozzi ————
- Page 364 and 365: 364 Daniele Andreozzi laboratorij z
- Page 366 and 367: 366 Daniele Andreozzi Nadaljnje se
- Page 368 and 369: 368 Daniele Andreozzi kot habsbur{k
- Page 370 and 371: 370 Daniele Andreozzi ————
- Page 372 and 373: 372 Giulio Mellinato Il compito del
- Page 374 and 375: 374 Giulio Mellinato La scelta che
- Page 376 and 377: 376 Giulio Mellinato Produttività
- Page 378 and 379: 378 Giulio Mellinato ————
- Page 381 and 382: Dolgotrajna obnova: obilje in slabo
- Page 383 and 384: Dolgotrajna obnova: obilje in slabo
- Page 385 and 386: Dolgotrajna obnova: obilje in slabo
- Page 387 and 388: Dolgotrajna obnova: obilje in slabo
- Page 389 and 390: Il ruolo della C.C. di Trieste come
- Page 391 and 392: Il ruolo della C.C. di Trieste come
- Page 393 and 394: Il ruolo della C.C. di Trieste come
- Page 395: Il ruolo della C.C. di Trieste come
- Page 398 and 399: 398 Stefano Balestra jih se je zave
- Page 402 and 403: 402 Stefano Balestra na dr‘avni r
- Page 405 and 406: L’altro confine orientale. L’ec
- Page 407 and 408: L’altro confine orientale. L’ec
- Page 409 and 410: L’altro confine orientale. L’ec
- Page 411 and 412: L’altro confine orientale. L’ec
- Page 413 and 414: L’altro confine orientale. L’ec
- Page 415 and 416: Druga vzhodna meja. Gori{ka ekonomi
- Page 417 and 418: Druga vzhodna meja. Gori{ka ekonomi
- Page 419 and 420: Druga vzhodna meja. Gori{ka ekonomi
- Page 421 and 422: Druga vzhodna meja. Gori{ka ekonomi
- Page 423: Druga vzhodna meja. Gori{ka ekonomi
- Page 426 and 427: 426 Jo‘e Prin~i~ hrane niti za lo
- Page 428 and 429: 428 Jo‘e Prin~i~ Jugoslaviji ~im
- Page 430 and 431: 430 Jo‘e Prin~i~ sodi{~a izro~ile
- Page 432 and 433: 432 Jo‘e Prin~i~ stanje ‘ivinor
- Page 434 and 435: 434 Jo‘e Prin~i~ Con la costituzi
- Page 436 and 437: 436 Jo‘e Prin~i~ ne jugoslava per
- Page 438 and 439: 438 Jo‘e Prin~i~ competenze della
- Page 440 and 441: 440 Jo‘e Prin~i~ «camuffato» co
- Page 443 and 444: Dezintegracija med Trstom in Koprom
- Page 445 and 446: Dezintegracija med Trstom in Koprom
- Page 447 and 448: Dezintegracija med Trstom in Koprom
- Page 449 and 450: Dezintegracija med Trstom in Koprom
400 Stefano Balestra<br />
upravo. Edina zahteva, glede katere so se predstavniki razli~nih gospodarskih in politi~nih<br />
interesov, prisotni na sre~anju, uspeli zediniti, je bila natanko tista, ki je vlada ni bila pripravljena<br />
usli{ati, namre~ zahteva po raznih dav~nih ugodnosti in posebnih olaj{avah, zlasti v prid<br />
trgovinskega sektorja in male proizvodne dejavnosti.<br />
O~itno je bilo torej pomanjkanje skupne strategije med lokalnimi akterji, ki bi jim pred<br />
klju~nim trenutkom vrnitve Trsta Italiji omogo~ila koordinacijo njihovih zahtev v odnosu do<br />
vlade. Italijanska misija pri ZVU, ob~ina, trgovinska zbornica ter druge in{titucije in podro~na<br />
zdru‘enja so se uspela sporazumeti le glede posameznih vpra{anj, ki bi jih lahko povzeli v<br />
naslednjih zahtevah: preklic omejitev glede prostih con, izredne zaposlitve tako na podro~ju<br />
javnih del kot na podro~ju voja{kih dobavah, ugodnej{e ‘elezni{ke tarife, s katerimi bi se<br />
postavili po robu konkurenci severnoevropskih pristani{~, posebne kreditne olaj{ave za mala<br />
podjetja. Na neuspeh sre~anja je vplival tudi odnos vladnih predstavnikov, ki so se izogibali<br />
obravnavi sklopa med seboj povezanih predlogov, kako redefinirati gospodarsko vlogo Trsta,<br />
in so se raje osredoto~ali zgolj na omejene infrastrukturne posege in na posamezne probleme<br />
kontingentne narave 18 .<br />
Trgovinska zbornica je kljub vsemu uspela sestaviti povzetek svojih predlogov v desetih<br />
»postulatih«, pet namenjenih podpori zunanje in ravno toliko namenjenih lokalni trgovini. A<br />
skoraj pri vseh teh predlogih je v bistvu {lo za olaj{ave ali celo za ~iste privilegije, ki seveda niso<br />
bili sprejemljivi. S sprejetjem teh predlogov bi namre~ Trstu priznali poseben ekonomski status<br />
z implicitnimi avtonomisti~nimi posledicami, kar pa bi bilo v o~itnem nasprotju s tem, kar je<br />
predlagal Ferrari Aggradi in {e zlasti s tem, kar je bila vlada pripravljena dopustiti 19 . Zborni~ni<br />
organi so tedaj zmanj{ali obseg svojih zahtev in deloma privolili v omejitve, ki jih je izrazil<br />
dr‘avni podsekretar, na kar je Zdru‘enje malih podjetnikov (Associazione Piccole Industrie), ne<br />
oziraje se na nasprotna stali{~a vladnega predstavnika, odgovorilo s ponovno postavitvijo<br />
zahteve, da se celotno mesto spremeni v integralno prosto cono, in s tem dejansko povzro~ilo<br />
krizo v odnosih z zborni~no in{titucijo, ki naj bi predstavljala njena stali{~a. Ta predlog je podprl<br />
Mestni odbor za tr‘a{ko prosto cono (Comitato Cittadino per la Zona Franca di Trieste), ki je s<br />
svojo dejavnostjo za~el isto~asno z vrnitvijo Trsta Italiji oktobra 1954 in takoj pridobil veliko<br />
prista{ev.<br />
Boj za prosto cono je postavil pod vpra{aj vodstvo trgovske zbornice, skupaj z njim pa<br />
posledi~no tudi politi~ne sile, na katere je bil navezan. Do tedaj so bila namre~ vsi klju~ni<br />
polo‘aji v mestnem gospodarstvu v rokah oseb, ki so bile idejno vezane na PLI, lokalna<br />
kr{~anska demokracija pa je hotela – v sozvo~ju s tem, kar se je dogajalo drugod po Italiji –te<br />
povezave pretrgati v svoj prid. V roku enega leta je bil po ostrih polemikah in kljub intervenciji<br />
ad hoc ministrske komisije, ki je prav tako zavrnila predlog Odbora za prosto cono, predsednik<br />
zbornice prisiljen odstopiti. Do tega ni pri{lo le po zaslugi nenehne propagande v prid proste<br />
cone, temve~ tudi in predvsem po zaslugi kr{~anskodemokratskega vodstva. Vpliv liberalcev na<br />
mestno gospodarstvo se je znatno zmanj{al. Neposredna posledica je bila izvolitev kompromisnega<br />
~loveka na ~elo Zbornice, novembra 1955: to je bil Pierpaolo Luzzato-Fegiz, ugledni<br />
profesor statistike in ustanovitelj DOXE, ki je po‘el odobravanje ve~inskih strank in gospodarskih<br />
zdru‘enj. Pri tem je bila pomenljiva podpora liberalcev (PLI), Mestnega odbora za prosto<br />
cono in, vsaj na za~etku, tudi kr{~anske demokracije.<br />
Med svojem predsednikovanjem je Luzzato-Fegiz sku{al od vlade dobiti pripoznanje posebnega<br />
ekonomskega statusa Trsta, ki je po njegovih besedah potreboval posebne ukrepe.<br />
Polemi~ni zaklju~ek Luzzatovega predsedovanja pa je jasno izkazal, da so vsi poskusi po dosegu<br />
ukrepov, ki bi se razlikovali od tistih, ki so bili v veljavi drugod v Italiji, le odtujevali Trst od<br />
zanimanja dr‘avnih vlad. Vse je skratka jasno kazalo na to, da so bili ~asi zreli za spremembo v
Change language