preme1.chp:Corel VENTURA - TRIESTE Books
preme1.chp:Corel VENTURA - TRIESTE Books preme1.chp:Corel VENTURA - TRIESTE Books
Pomen tr‘a{ke trgovinske zbornice kot politi~nega subjekta in zastopnika interesov 397 Pomen tr‘a{ke trgovinske zbornice kot politi~nega subjekta in zastopnika interesov lokalnega gospodarstva Stefano Balestra Eno izmed skupnih te‘av, s katerimi so se soo~ale italijanske trgovinske zbornice v prvem desetletju po drugi svetovni vojni, je bilo vpra{anje, kako uskladiti ‘elje posameznih ekonomskih skupin z zahtevami politike, ne da bi izgubile svojo neodvisnost. Pri tem se je tr‘a{ka trgovinska zbornica soo~ala z ve~jimi te‘avami kot ostale italijanske zbornice, saj je morala v svojem delovanju prese~i {tevilne dvoumnosti, ki so izvirale iz ne vedno jasnih razdelitev upravnih in politi~nih pristojnosti med Zavezni{ko voja{ko upravo in italijansko dr‘avo. Dodatno anomalijo je predstavljala nenaravna razdelitev ozemlja, ki ga je pokrivala zbornica, na dve lo~eni coni, med katerima je nekaj ~asa potekala »‘elezna zavesa«, kar je ote‘evalo odnose s cono B, ki je bila pod jugoslovansko upravo. Posledice trajajo~e politi~ne negotovosti in ekonomskih te‘av so se najbolj o~itno kazale v neprestanem pe{anju lokalnih proizvodnih dejavnostih. Toda tr‘a{ko gospodarstvo je bilo ‘e dlje ~asa pri~a globokim strukturnim spremembam zaradi ireverzibilnega premika prometnih osi, ki je spremljal politi~ne spremembe in spremembe meja po obeh svetovnih vojnah. Te spremembe so Trst postavile na periferijo zahodne Evrope. Tem negativnim vplivom pa ni bil podvr‘en zavarovalni{ki sektor, ki je bil v svoji dejavnosti – zaradi svoje pomembne vloge tako na dr‘avnem kot na mednarodnem podro~ju – mnogo manj vezan na geografsko podro~je, v katerem je deloval, in pri tem dejansko u‘ival privilegiran polo‘aj. Razvoj odnosov med trgovinsko zbornico in oblastmi, od katerih je bila odvisna usoda Trsta – predvsem gre za spremembe v naravi njenih zahtev in na~inov, kako jih dose~i – je tesno povezan z razvojem »tr‘a{kega vpra{anja« in ga torej lahko povzamemo v {tirih klju~nih prehodih. Prvega – po meddobju jugoslovanske uprave, ki so jo predstavniki gospodarskih dejavnosti v mestu, kljub nekaterim spogledovanjem s strani novih oblasti, dojemali kot katastrofo – lahko postavimo v junij 1945, ko je trgovinska, industrijska in obrtna zbornica (CCIA) obnovila svojo institucionalno vlogo, ki so jo oklestile fa{isti~ne reforme, in si obenem pridobila zaupanje zavezni{ke uprave; nato leto 1947, ko se je morala soo~iti z zastra{ujo~o prihodnostjo Svobodnega ozemlja, kot ga je predvidela pari{ka mirovna pogodba; leto 1952, ko je pri{lo do vklju~itve italijanskih funkcionarjev v zavezni{ko voja{ko upravo; in kon~no leto 1954, s ponovno vzpostavitvijo italijanske uprave, s ~imer se je za~ela dokon~na obnova trgovinske zbornice. Skupni element vseh teh obdobjih sta seveda bila oba sogovornika zbornice: zavezni{ka voja{ka uprava (ZVU) na eni in italijanska dr‘ava na drugi strani. Potrebno je poudariti, da sta tudi zavezni{ka uprava in italijanska dr‘ava nenensehno dogovarjali in da je imela italijanska vlada prek italijanske misije v Trstu mo‘nost vplivanja na delovanje ZVU {e pred vklju~itvijo italijanskih funkcionarjev v zavezni{ko upravo. Ta vidik nam pomaga razumeti, zakaj se je vloga trgovinske zbornice postopoma, a vztrajno kr~ila, ~eprav so njene institucionalne pristojnosti ostajale nedotaknjene. Leta pred uveljavitvijo mirovne pogodbe so bila z vidika materialne prenove najte‘avnej{a, ko je bilo treba biti kos najosnovnej{im zahtevam. V tem obdobju se je trgovinska zbornica uspela uveljaviti kot osrednja sogovornica ZVU vsaj glede opozarjanja na nekatere te‘ave, ki
- Page 346 and 347: 346 Toma‘ Sim~i~ in punto di prin
- Page 348 and 349: 348 Toma‘ Sim~i~ Quanto espresso
- Page 350 and 351: 350 Toma‘ Sim~i~ 9 Engelbert Bese
- Page 353: IV. SEKCIJA IV SESSIONE Gospodarstv
- Page 356 and 357: 356 Daniele Andreozzi l’economia,
- Page 358 and 359: 358 Daniele Andreozzi Proprio tali
- Page 360 and 361: 360 Daniele Andreozzi tramite i fin
- Page 362 and 363: 362 Daniele Andreozzi ————
- Page 364 and 365: 364 Daniele Andreozzi laboratorij z
- Page 366 and 367: 366 Daniele Andreozzi Nadaljnje se
- Page 368 and 369: 368 Daniele Andreozzi kot habsbur{k
- Page 370 and 371: 370 Daniele Andreozzi ————
- Page 372 and 373: 372 Giulio Mellinato Il compito del
- Page 374 and 375: 374 Giulio Mellinato La scelta che
- Page 376 and 377: 376 Giulio Mellinato Produttività
- Page 378 and 379: 378 Giulio Mellinato ————
- Page 381 and 382: Dolgotrajna obnova: obilje in slabo
- Page 383 and 384: Dolgotrajna obnova: obilje in slabo
- Page 385 and 386: Dolgotrajna obnova: obilje in slabo
- Page 387 and 388: Dolgotrajna obnova: obilje in slabo
- Page 389 and 390: Il ruolo della C.C. di Trieste come
- Page 391 and 392: Il ruolo della C.C. di Trieste come
- Page 393 and 394: Il ruolo della C.C. di Trieste come
- Page 395: Il ruolo della C.C. di Trieste come
- Page 399 and 400: Pomen tr‘a{ke trgovinske zbornice
- Page 401 and 402: Pomen tr‘a{ke trgovinske zbornice
- Page 403: Pomen tr‘a{ke trgovinske zbornice
- Page 406 and 407: 406 Paolo Iancis Il 1945 e il 1946.
- Page 408 and 409: 408 Paolo Iancis i contingenti che
- Page 410 and 411: 410 Paolo Iancis lati del Versa). D
- Page 412 and 413: 412 Paolo Iancis bancari e postali
- Page 414 and 415: 414 Paolo Iancis 31 CCIAA, Verbali
- Page 416 and 417: 416 Paolo Iancis 1945 in 1946 ter p
- Page 418 and 419: 418 Paolo Iancis takih sektorjih (n
- Page 420 and 421: 420 Paolo Iancis pridelovanje ‘it
- Page 422 and 423: 422 Paolo Iancis ——————
- Page 425 and 426: Gospodarstvo cone B 425 Gospodarstv
- Page 427 and 428: Gospodarstvo cone B 427 bilo razmer
- Page 429 and 430: Gospodarstvo cone B 429 Istrsko okr
- Page 431 and 432: Gospodarstvo cone B 431 ja, da bo t
- Page 433 and 434: Economia della zona B (1945-1954) 4
- Page 435 and 436: Economia della zona B (1945-1954) 4
- Page 437 and 438: Economia della zona B (1945-1954) 4
- Page 439 and 440: Economia della zona B (1945-1954) 4
- Page 441: Economia della zona B (1945-1954) 4
- Page 444 and 445: 444 Aleksander Panjek soodvisen, je
Pomen tr‘a{ke trgovinske zbornice kot politi~nega subjekta in zastopnika interesov 397<br />
Pomen tr‘a{ke trgovinske zbornice kot politi~nega subjekta in zastopnika<br />
interesov lokalnega gospodarstva<br />
Stefano Balestra<br />
Eno izmed skupnih te‘av, s katerimi so se soo~ale italijanske trgovinske zbornice v prvem<br />
desetletju po drugi svetovni vojni, je bilo vpra{anje, kako uskladiti ‘elje posameznih ekonomskih<br />
skupin z zahtevami politike, ne da bi izgubile svojo neodvisnost. Pri tem se je tr‘a{ka<br />
trgovinska zbornica soo~ala z ve~jimi te‘avami kot ostale italijanske zbornice, saj je morala v<br />
svojem delovanju prese~i {tevilne dvoumnosti, ki so izvirale iz ne vedno jasnih razdelitev<br />
upravnih in politi~nih pristojnosti med Zavezni{ko voja{ko upravo in italijansko dr‘avo. Dodatno<br />
anomalijo je predstavljala nenaravna razdelitev ozemlja, ki ga je pokrivala zbornica, na<br />
dve lo~eni coni, med katerima je nekaj ~asa potekala »‘elezna zavesa«, kar je ote‘evalo odnose<br />
s cono B, ki je bila pod jugoslovansko upravo. Posledice trajajo~e politi~ne negotovosti in<br />
ekonomskih te‘av so se najbolj o~itno kazale v neprestanem pe{anju lokalnih proizvodnih<br />
dejavnostih.<br />
Toda tr‘a{ko gospodarstvo je bilo ‘e dlje ~asa pri~a globokim strukturnim spremembam<br />
zaradi ireverzibilnega premika prometnih osi, ki je spremljal politi~ne spremembe in spremembe<br />
meja po obeh svetovnih vojnah. Te spremembe so Trst postavile na periferijo zahodne<br />
Evrope. Tem negativnim vplivom pa ni bil podvr‘en zavarovalni{ki sektor, ki je bil v svoji<br />
dejavnosti – zaradi svoje pomembne vloge tako na dr‘avnem kot na mednarodnem podro~ju –<br />
mnogo manj vezan na geografsko podro~je, v katerem je deloval, in pri tem dejansko u‘ival<br />
privilegiran polo‘aj.<br />
Razvoj odnosov med trgovinsko zbornico in oblastmi, od katerih je bila odvisna usoda Trsta<br />
– predvsem gre za spremembe v naravi njenih zahtev in na~inov, kako jih dose~i – je tesno<br />
povezan z razvojem »tr‘a{kega vpra{anja« in ga torej lahko povzamemo v {tirih klju~nih<br />
prehodih. Prvega – po meddobju jugoslovanske uprave, ki so jo predstavniki gospodarskih<br />
dejavnosti v mestu, kljub nekaterim spogledovanjem s strani novih oblasti, dojemali kot katastrofo<br />
– lahko postavimo v junij 1945, ko je trgovinska, industrijska in obrtna zbornica (CCIA)<br />
obnovila svojo institucionalno vlogo, ki so jo oklestile fa{isti~ne reforme, in si obenem pridobila<br />
zaupanje zavezni{ke uprave; nato leto 1947, ko se je morala soo~iti z zastra{ujo~o prihodnostjo<br />
Svobodnega ozemlja, kot ga je predvidela pari{ka mirovna pogodba; leto 1952, ko je pri{lo do<br />
vklju~itve italijanskih funkcionarjev v zavezni{ko voja{ko upravo; in kon~no leto 1954, s ponovno<br />
vzpostavitvijo italijanske uprave, s ~imer se je za~ela dokon~na obnova trgovinske zbornice.<br />
Skupni element vseh teh obdobjih sta seveda bila oba sogovornika zbornice: zavezni{ka<br />
voja{ka uprava (ZVU) na eni in italijanska dr‘ava na drugi strani. Potrebno je poudariti, da sta<br />
tudi zavezni{ka uprava in italijanska dr‘ava nenensehno dogovarjali in da je imela italijanska<br />
vlada prek italijanske misije v Trstu mo‘nost vplivanja na delovanje ZVU {e pred vklju~itvijo<br />
italijanskih funkcionarjev v zavezni{ko upravo. Ta vidik nam pomaga razumeti, zakaj se je vloga<br />
trgovinske zbornice postopoma, a vztrajno kr~ila, ~eprav so njene institucionalne pristojnosti<br />
ostajale nedotaknjene.<br />
Leta pred uveljavitvijo mirovne pogodbe so bila z vidika materialne prenove najte‘avnej{a,<br />
ko je bilo treba biti kos najosnovnej{im zahtevam. V tem obdobju se je trgovinska zbornica<br />
uspela uveljaviti kot osrednja sogovornica ZVU vsaj glede opozarjanja na nekatere te‘ave, ki