preme1.chp:Corel VENTURA - TRIESTE Books

Izgradnja tr‘a{kega politi~nega sistema po drugi svetovni vojni 39
nisti~ni partiji in ki je dosegla podobne rezultate na volitvah leta 1949 in leta 1952 (2,4% in
2,7%). Znotraj slovenskega politi~nega tabora se je uveljavila enotna politi~na linija, ki je
neodvisno predstavljala slovenske zahteve po Svobodnem tr‘a{kem ozemlju in po narodnostnih
pravicah. [lo je za Slovensko narodno listo, ki je na prvih volitvah dosegla skromnih 1,8% in
leta 1952 2,0% glasov ter v obeh primerih en sede‘.
Prisotnost politi~nih formacij, sposobnih, vse od prvih povojnih let, samostojnega in specifi~nega
volilnega nastopa je predstavljala eno najizrazitej{ih anomalij, ki so zaznamovale
obnovo lokalnega politi~nega sistema. Poleg tega je zanimivo opaziti, da je avtonomisti~na
tradicija znala prodreti tudi v rde~o politi~no subkulturo, kar je med drugim pripomoglo k temu,
da je imela mnogo manj monolitno in neprodorno podobo. Politi~no obzorje, ki ga je do leta
1954 imela na videz lokalna Komunisti~na partija, je bilo izgradnja Svobodnega tr‘a{kega
ozemlja s pomo~jo Sovjetske zveze. S tem projektom se je stranka navezala na lokalno avtonomisti~no
tradicijo in jo povezala s svojo mednarodno politiko, utemeljeno na polnem priznanju
vodilne vloge Sovjetske zveze. Navsezadnje je sam Togliatti junija 1946 ocenil, da je kompromis
o STO sorazmerno dobra re{itev za Trst: »Ne smemo pozabiti«, je izjavil med sestankom
poslanske skupine KPI v Ustavodajni skup{~ini, »da je Trst vedno zahteval avtonomijo, ki je bila
v njegovem interesu, saj ne moremo zanikati, da je priklju~itev k Italiji pomenila njegov
propad« 15 .
Po drugi strani lahko opazimo, da je bila prav transverzalnost avtonomisti~ne tradicije eden
izmed dejavnikov, ki najbolje razlo‘ijo uspeh in ohranitev demokr{~anskega volilnega rezultata.
Iz tega vidika so zavajajo~e interpretacije, ki se pri razlagi tega rezultata preve~ osredoto~ajo
na nasprotovanje komunisti~ni subkulturi. Volilne rezultate KD lahko namre~ razlo‘imo
predvsem s prisotnostjo drugih konkuren~nih tradicij, ki so pre~no delile politi~ni sistem. Iz tega
izhaja, da je dolgotrajni uspeh KD v veliki meri koreninil v procesih italijanizacije, ki jo je KD
izvajala v letih, ko so se spori v mestu vrteli okoli nacionalnega vpra{anja in vpra{anja dr‘avne
pripadnosti. Tr‘a{ka KD se je izoblikovala kot predstavnica italijanske identitete na vzhodni
meji in kot posrednica med razli~nimi nacionalnimi interesi.
V analizi lokalnih problematik se moramo predvsem zavedati vplivov nacionalnega vpra{anja
in vpra{anja dr‘avne pripadnosti na proces izoblikovanja vodilnega kadra. Izgradnja politi~nega
predstavni{tva ozemeljskega tipa je pomenila odlo~ilen preobrat v tem procesu. Politi~no
predstavni{tvo se je postopno izoblikovalo s sprejemanjem problematik, ki so izvirale tako iz
avtonomisti~nih pritiskov kot iz potrebe, prisotne v civilni dru‘bi, po za{~iti pravic narodnih
manj{in. V tak{nem politi~nem kontekstu, ki so ga zaznamovali mehanizmi izgradnje politi~nega
predstavni{tva, vezani predvsem na specifi~no identiteto tega prostora, se je obramba
italijanstva lahko la‘je izrazila v sorazmerno novi strankarski organizaciji, ki ni bila povezana z
mestno politi~no-kulturno tradicijo. Iz tega izhaja, da je bila za uveljavitev Kr{~anske demokracije
kot »hegemonske stranke« povojnega obdobja v Trstu pomanjkanje predfa{isti~ne tradicije
prednost in ne slabost; bila je nujni pogoj za oblikovanje nove politi~ne subkulture, ki je lahko
zapolnila praznino v italijanskem nacionalnem predstavni{tvu, ki je nastala v Trstu neposredno
po koncu druge svetovne vojne.