preme1.chp:Corel VENTURA - TRIESTE Books

386 Giulio Mellinato
Navsezadnje je pomen, ki so ga pripisali politi~nemu in voja{kemu nadzoru ozemlja, tudi v
coni B potisnil v ozadje gospodarske te‘ave; kot sta v svojih prispevkih v tem zborniku
izpostavila Jo‘e Prin~i~ in Deborah Rogoznica, je to imelo hude posledice za prebivalstvo 22 .
Izrecni cilj misij ERP je bila stabilizacija (~imbolj trdna stabilizacija, kot je zapisal Carlo
Spagnolo) 23 , ta vidik pa je deloma sovpadal s pogledi ZVU. Lokalni vodja misije ECA,
Galloway (podjetnik iz Memphisa), je na nekem sestanku, sklicanem za ocenitev prvega leta
ERP v Trstu, s pridr‘ki sprejel delovanje ZVU. Poudaril je predvsem dva elementa: prvi~,
premajhno odprtje za prihod novih industrij na tr‘a{ko ozemlje; drugi~, prevelik dele‘ javnega
financiranja za teko~e na~rte, ki po njegovem mnenju ne bi smel presegati 50% celotnega
vpla~ila, ostalih 50% pa bi morali vlo‘iti zasebniki.
Do pravega preloma pa je pri{lo v to~ki, ki je bila na prvi pogled zgolj postopkovne narave,
v resnici pa je bila odlo~ilna za celoten mehanizem dodeljevanja sredstev, ki ga je ZVU dolo~ila
tako za lastna sredstva kot za tista, ki so bila dodeljena iz programa ERP. Kot je izjavil
Galloway: »individual applications should be judged on their own merits« 24 , se pravi, da bi za
oceno gospodarskih projektov morali uporabiti izklju~no gospodarsko logiko, projekti z druga~nimi
lastnostmi (dru‘benimi, politi~nimi, itd.) pa naj bi se financirali izklju~no iz neodvisnega
prora~una ZVU.
Na Gallowayovo zahtevo je neposredno odgovoril kar predstavnik ameri{kega State Departmenta
pri ZVU, Baldwin, ki je poudaril:
Both the State Department and ECA Washington had concurred in principle that the political
impact of any project must be taken into consideration. In other words, if it came to extreme cases
of two projects, one of which was clearly economically justified but relatively little effect in
reducing unemployment and the other perhaps with somewhat less economic justification but
requiring extensive employment, the political value of the latter might cast the balance in its
favour 25 .
Povedano z drugimi besedami: za Trst je veljala druga~na logika kot drugod po Evropi,
spominjala je kve~jemu na tisto, ki so jo uporabili v Berlinu ali v Gr~iji in Tur~iji.
Dale~ od ideolo{kih nasprotovanj, s katerimi se je moral Marshallov plan spopasti v drugih
okoljih: v Trstu so te‘ave izvirale iz dveh razli~nih (vendar, ponavljam, ne zoperstavljenih)
interpretacij ameri{kega pragmatizma. Prvo, ki jo je zastopala ZVU, bi lahko ozna~ili kot
»konservativno«. Bila je zna~ilna za vojake, ki so se med vojno ali takoj po njej formirali kot
~astniki, odgovorni za civilne zadeve 26 , v vzdu{ju, kjer je prevladoval celostni pristop do
upravljane stvarnosti in kjer je bil osrednji cilj onemogo~iti glavne prevratni{ke elemente. V
Trstu je ta politika kmalu presegla obi~ajni »prevention of desease and unrest« in se razvila v
celostno prakso vladanja 27 , njene zna~ilnosti pa so kasneje brez ve~jih te‘av prenesli na
upravljanje s sredstvi ERP.
Druga interpretacija pragmatizma je seveda tista, ki jo je zastopal Galloway v svojih
poro~ilih. Zdi se, da Galloway v svoje sheme ni znal vklju~iti skrbstvene funkcije, na katero je
bila priklenjena ZVU. V njegovem dojemanju gospodarstva je imela dr‘ava izklju~no pomo‘no
vlogo: ta naj bi usmerjala, nadzirala in na~rtovala zasebne dejavnosti, ki jih je bilo seveda
potrebno podpreti v te‘avnih trenutkih, nikakor pa nadomestiti z javno dejavnostjo, razen v
izjemnih in omejenih primerih.
Produktivisti~no logiko, ki jo je zagovarjala ECA, so premagali takti~ni premisleki, ki so v
prvo vrsto postavili raz{iritev konsenza do zavezni{ke uprave. Pri tem so zanemarili neizbe‘ne
dolgoro~ne posledice podalj{evanja umetnega stanja, v katerem je ‘ivelo tr‘a{ko gospodarstvo.