preme1.chp:Corel VENTURA - TRIESTE Books

Dolgotrajna obnova: obilje in slabosti Marshallovega plana na Svobodnem tr‘a{kem ozemlju 385
Kon~no poro~ilo je izpostavilo primanjkljaj v na~rtovanju, ki je bil posledica kratkoro~nega
pristopa zavezni{kih posegov, ~eprav ni omenjalo odgovornih za to stanje.
Leta 1948 je bilo na~rtovano, da se bo so~asno z za~etkom ladijskih gradenj pri~elo z dolgoro~nim
programom industrijske ekspanzije. Izvedba projekta je bila po~asnej{a od pri~akovanega. […] V
kolikor ladjedelnice ne bodo same na{le dodatnih del, bo morala Zavezni{ka voja{ka uprava
izvesti vsaj minimalni program financiranja 17 .
Povedano z drugimi besedami: tudi Marshallov plan ni uspel vzpostaviti alternative preveliki
odvisnosti od ladjedelni{tva in pomo~i s strani oblasti. Pomenljiva je uporaba pridobljenih
sredstev: od ve~ kot 19 milijard in pol lir, nakazanih tr‘a{ki industriji v obliki ugodnih posojil do
30. junija 1951 18 , jih je kar 17 milijard in pol {lo za na~rt ladijskih gradenj, milijarda in pol za
obnovo obratov, po{kodovanih v vojni, in le 600 milijonov za financiranje razvoja novih podjetij
ali raz{iritev obstoje~ih. Poleg tega je ve~ kot polovica denarja, namenjenega obnovi, kon~ala v
ladjedelnicah, ki so ga med drugim uporabile za nabavo tehnolo{ko napredne opreme v ZDA 19 .
Sredstva ERP so bolj kot za nov zagon tr‘a{kega gospodarstva slu‘ila, da se je ohranilo na
povr{ju razburkanih voda; sprejetje klju~nih izbir za dokon~no prenovo pa je bilo preneseno na
mirnej{e ~ase (in na manj za~asno upravo od ZVU).
Produktivnost in ponovni zagon industrije v dejavnosti misije ECA
Cilji, ki si jih je Zavezni{ka voja{ka uprava postavila na podro~ju gospodarstva in dru‘benega
nadzora, so bili torej dose‘eni, v smislu, da je sama dejavnost postopne stabilizacije v praksi
postala usmeritev vladanja. Povedano druga~e: postopno iskanje prehodnih re{itev za te‘ave,
ki jih je dnevno postavljala spreminjajo~a se stvarnost, je proizvedlo operativno shemo, ki ji je
ZVU sku{ala slediti ves ~as svojega obstoja. Ta izbira ni izvirala toliko iz podalj{evanja politike
prevention of desease and unrest, ki so ji sledili med vojno, ampak predvsem iz ugotovitve, da
ZVU enostavno ni mogla vladati v polnem pomenu te besede – saj za to ni imela ne potrebnega
~asa, ne sredstev, ne avtonomije. Kljub temu pa je lahko nadzirala ozemlje, ki so ji ga dodelili,
tako da je slabila sredobe‘ne sile in postopoma premikala osrednjo usmeritev svoje dejavnosti
glede na vedno nove te‘ave, ki so se pojavljale (npr. problem istrskih beguncev), ali na stare
te‘ave, ki so se spreminjale zaradi spremenjenih okoli{~in (krize na tr‘i{~ih, vzponi in padci
pristani{kih in pomorskih dejavnosti).
Vzvodi lokalnega gospodarstva so bili tako sami operativna orodja za doseganje prehodnih
ciljev, ki bi nekako opravi~ili podalj{anje voja{ke zasedbe. Ni manjkalo protislovnih znamenj:
~eprav so Trst dolgo imeli za pomemben branik pred mo‘nim {irjenjem komunizma na Zahod
20 , ni kazalo, da bi zavezniki lahko raz{irili svojo pristojnost tudi na cono B, kjer se je zdelo,
da poteka neprijeten proces obubo‘anja lokalnega gospodarstva, kar so Ameri~ani razumeli kot
na~in pritiska s strani jugoslovanskih oblasti.
The Yugoslav have administered their zone in typical police-state fashion. Their removal of
industrial equipment from their zone has made economic conditions increasingly intolerable.
Conditions in the United States-United Kingdom zone are good in comparison with those in the
Yugoslav area. […] That the Free Territory will long remain a political trouble spot is assumed.
That it will face increasing economic problems also is probable 21 .