preme1.chp:Corel VENTURA - TRIESTE Books

Dolgotrajna obnova: obilje in slabosti Marshallovega plana na Svobodnem tr‘a{kem ozemlju 381
Dolgotrajna obnova: obilje in slabosti Marshallovega plana na Svobodnem
tr‘a{kem ozemlju
Giulio Mellinato
Februarja 1946 je »Intelligence Review«, notranje glasilo oddelka za voja{ko obve{~evanje
ameri{ke vojske, u~inkovito povzelo: »the Venezia Giulia controversy is the whole peace
problem in miniature, involving as it does the interests of the victorious Great Powers, those of
a vanquished enemy nation, and those of a country once overrun by the Axis – with all those
interests inter-related to the basic rights of local ethnic groups, the viewpoints of political
systems, the economic realities of world rehabilitation, and the military considerations of
tomorrow’s balance of power« 1 .
»Miniatura« iz leta 1946 se je septembra 1947 {e dodatno skr~ila: tega leta je bilo zavezni{ki
upravi nalo‘eno, da nadaljuje svoje napore za re{itev istih te‘av na dodatno zmanj{anem
ozemlju, na STO. Svojevrstni gospodarski ustroj Julijske krajine je temeljil na posredni{kih
dejavnostih in je bil zato mo~no odvisen od trgov, dejavnosti in institucionalnih izbir, ki so bile
same odvisne od dejavnikov, na katere vodilni razredi Julijske krajine niso imeli nobenega
vpliva. Tega dejstva so se Angloameri~ani dobro zavedali:
Trieste is the artificial creation of the Austro-Hungarian Empire, built by that Empire because it
was the best outlet they had to the sea. But in those days much of the trade of Austria-Hungary
and Czechoslovakia was artificially diverted to Trieste, the more naturally routes being by inland
waterway to the ports of the North. Even in the palmy days of the Hapsburg Empire [sic] it was
necessary to have special railway rates subsidies to shipping and so on to keep Trieste going; under
the Italians those subsidies were increased but even so the place decayed 2 .
Lahko bi torej rekli, da je bil Trst mesto umetnega gospodarstva in s tem v popolnem
navzkri‘ju z liberisti~nimi na~eli obnove, ki so jih zavezniki nameravali uveljaviti v obnovi
evropskega gospodarstva. Poleg tega je tesna povezanost lokalnih industrialcev s politi~no
oblastjo, zlasti med fa{izmom, znatno osiroma{ila njihov podjetni{ki zagon in raz{irila pasivno
in ~akajo~o miselnost. Velikodu{na politi~na za{~ita je predvsem veliko industrijo v regiji, tako
reko~ osvobodila konkurence in jo odtujila tr‘ni logiki, ob zastarelosti obratov in opreme 3 .
Gospodarska prilagoditev Svobodnega tr‘a{kega ozemlja na zahodni trg je zahtevala globoko
spremembo postopkov, ki so jih ubrali glavni gospodarski dejavniki, predvsem ZVU in misija
ERP (European Ricovery Program oziroma Marshallov plan), a tudi njihovih operativnih logik.
Preden bi Trst lahko postal gospodarsko dejavna in avtonomna stvarnost, bi potreboval materialne,
a tudi intelektualne vire. Tudi na gospodarskem podro~ju lahko govorimo o »pokroviteljskem«
pristopu, ki so ga zavezniki, predvsem Ameri~ani, ubrali ‘e na nekem drugem izrazito
te‘avnem podro~ju, v obnovi {olskega sistema 5 .
Naloga »vzgoje za demokracijo«, predvsem pa zna~ilna ameri{ka povezava med svobodo in
blagostanjem, je zahtevala postopno urjenje v praksah in miselnosti svobodnega trga. Tako
ZVU kot misija ERP sta se mo~no anga‘irali, da bi v dalj{em obdobju in s finan~nimi viri, ki sta
jih imeli na razpolago, v Trstu ustvarili »laboratorij liberalne vzgoje«, v katerem bi dozorela
podjetnost, sindikalna ob~utljivost, »o~i{~ena« komunizma, in, splo{neje, novi vodstveni razred,