29.11.2014 Views

preme1.chp:Corel VENTURA - TRIESTE Books

preme1.chp:Corel VENTURA - TRIESTE Books

preme1.chp:Corel VENTURA - TRIESTE Books

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

38 Ariella Verrocchio<br />

mo~ne potrebe po epuraciji in prenovi njenih kadrov, po drugi pa po raz{iritvi volilne in ~lanske<br />

baze. Lokalne volitve 1949 so iz tega vidika bile izraz procesa demokratizacije in spajanja s<br />

Togliattijevo stranko; ta proces je bil precej zapleten, pri njem pa je klju~no vlogo igral boj proti<br />

titoisti~nemu odklonu, ki je mo~no pogojeval tako mehanizme formacije strankine volilne baze<br />

kot izgradnjo njenega politi~nega predstavni{tva. To se je odvijalo v politi~nem in volilnem<br />

okolju, mo~no zaznamovanem s stalinisti~no kulturo in usmerjenem k {iroki in brezpogojni<br />

obrambi vodilne vloge Sovjetske zveze; za razliko od italijanskega primera, kjer je bila KPI leta<br />

1946 osredoto~ena na vzpostavitev nacionalne demokracije in leta 1948 na obrambo italijanske<br />

ustave 12 . Tesna povezanost, ki se je ob volitvah leta 1949 vzpostavila med epuracijskimi nameni<br />

in bojem proti odklonom na eni strani ter raz{iritvijo baze in vzpostavitvijo volilnega telesa na<br />

drugi strani, je pomembno pri~evanje o procesu demokratizacije, ki se je po hitrosti in na~inu<br />

zelo razlikoval od tistega v Togliattijevi stranki. Ta proces je kljub {tevilnim protislovjem<br />

omogo~il vklju~itev tr‘a{ke komunisti~ne partije v lokalni politi~ni sistem, kar je odprlo mo‘nosti<br />

za izgradnjo in delovanje pluralisti~nega sistema. Po volitvah leta 1949 se je za~ela faza<br />

postopne stabilizacije, za~en{i s sprejemom skupnega sistema pravil, med katere je spadalo<br />

izvajanje praks, ki bi strankam omogo~ile, da razvijejo svoje poglavitne funkcije: da v okvirih<br />

konflikta, omejenega na politi~ni prostor, predstavljajo voljo, izra‘eno na splo{nih volitvah.<br />

Iz povedanega izhaja, da je bil prehod na demokrati~en in strankarski sistem tako v na~inu<br />

kot po trajanju globoko anomalen v primerjavi z italijanskim prehodom. Najprej je tu precej{nja<br />

zamuda, skoraj {tirih let po koncu vojne. Na izgradnjo politi~nega sistema za razliko od drugod<br />

v Italiji ni toliko vplivala vloga politi~nih strank, temve~ predvsem silnice, ki so izvirale iz odnosa<br />

med evropskim vzhodom in zahodom. Leto 1948 je bilo s tega vidika prelomno, saj je ozna~ilo<br />

prehod k izgradnji politi~nega in strankarskega sistema, ki je vzpostavil pogoje za postopno<br />

stabilizacijo in integracijo v nacionalni sistem.<br />

Politi~ne subkulture in proces volilne implantacije politi~nih strank v Trstu v angloameri{kem<br />

obdobju. Omejitve in nezadostnosti nekega modela<br />

^e na lokalni primer apliciramo klasi~ni model ozemeljskih politi~nih subkultur, ta ne more<br />

razlo‘iti (razen ob ohranitvi velikih vrzeli in nezadostnosti) procesa volilne implantacije modernih<br />

politi~nih strank v Trstu v prvi fazi povojnega obdobja 13 . Nezadostnost tak{nih interpretacij<br />

postane zelo jasna ob volilnem uspehu Kr{~anske demokracije na lokalnih volitvah leta 1949,<br />

na katerih je dosegla prvo mesto z 39,9% glasov. V primeru tr‘a{ke KD ni bilo povezave med<br />

volilnim obna{anjem in ravnijo ukoreninjenosti v politi~ni subkulturi. Povedano natan~neje:<br />

odsotnost pomembnej{e katoli{ke mobilizacije in organizacije v Trstu v predfa{isti~nem obdobju<br />

nakazuje, da je potrebno razloge za njen uspeh v povojnem obdobju iskati drugje. O~itno<br />

postane, da je potrebno reformulirati sam model, za~en{i z vklju~itvijo razli~nih dejavnikov, ki<br />

niso vezani izklju~no na odnos med volilnim obna{anjem in ravnjo zakoreninjenosti v politi~ni<br />

subkulturi. To so, povedano natan~neje, dejavniki, vezani na t.i. »civilne tradicije«, torej na<br />

ozemeljske politi~ne kulture, ki so se brez pomembnej{ih prelomov sposobne obnavljati prek<br />

ve~ generacij 14 . Pri tem velja izpostaviti velik pomen, ki ga je v obnovi lokalnega politi~nega<br />

sistema imela prisotnost dolge tradicije tr‘a{kega avtonomizma in indipendentizma. Na prvih<br />

dveh volitvah so sile, naklonjene STO, dosegle vse prej kot zanemarljive uspehe: 33,9% leta<br />

1949 in 38,7% leta 1952. Na zvi{anje odstotka na drugih volitvah je vplivala predvsem rast<br />

Fronte za neodvisnost, ki je skoraj podvojila rezultat, od 6,8% na 12,5%. Drugi razlog je priliv<br />

glasov s strani Slovansko-italijanske ljudske fronte, ki je nastala leta 1948 po razkolu v Komu-

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!