preme1.chp:Corel VENTURA - TRIESTE Books

368 Daniele Andreozzi
kot habsbur{kega – kot tudi {ir{ega podonavsko-balkanskega zaledja. Med drugim je potrebno
poudariti, da Trst tega zaledja brez posredovanja centra ni znal hierarhi~no strukturirati sebi v
prid.
V Trstu so te negativne vidike zaznavali; prav tako so zaznavali te‘avno konkuriranje s
pristani{~i, ki so imela mo~nej{i industrijski aparat in so bila obdana z bogatej{imi obmo~ji. Zato
so sku{ali v neposredni bli‘ini ustvariti industrijsko zaledje, ki bi bilo pod neposrednim nadzorom
tr‘a{kega kapitala (Tr‘i~) in raz{iriti vpliv mestnih elit na druga obmo~ja cesarstva. Procese
strukturne konvergence, ki so se odvijali znotraj habsbur{kega imperija, je namre~ spremljal
mo~an proces integracije med posameznimi ekonomskimi obmo~ji, ki so ga sestavljala. To {e
zdale~ ni bil nebole~ proces: pomenil je koncentracijo in hierarhizacijo tev s tem hudo konkurenco
med prisotnimi razvojnimi poli: Dunajem, Prago in Trstom. Iz tega spopada je tr‘a{ki
kapitalizem iz{el kot pora‘enec; to dokazuje tako propad njegovih poskusov ekspanzije (z delno
izjemo Tr‘i~a) kot njegova nesposobnost, da bi za{~itil mestno tr‘i{~e pred ekspanzijo konkurence.
Posledice tega poraza so se med drugim jasno pokazale na prehodu iz 19. v 20. stoletje.
Trst je takrat izgubil na pomenu kot finan~no sredi{~e, ban~ni sistem pa je do‘ivel globoke
spremembe, saj je dunajskim in pra{kim bankam uspelo izpodriniti kreditne in{titucije pod
nadzorom tr‘a{kega kapitala. Dunajske banke so prevzele osrednjo vlogo v izvedbi vladnih
ukrepov za modernizacijo mestnih infrastruktur in hkrati podprle novo fazo industrijske ekspanzije.
Proces tehnolo{kega razvoja, s pove~anjem {tevila proizvodnih enot in raz{iritvijo
proizvodnje v nekaterih osrednjih sektorjih mestne industrije – npr. kemijskem, kovinskem,
strojnem in prehrambenem podro~ju – je bil v veliki meri rezultat dr‘avne podpore, v njem pa
so sodelovale predvsem ne-tr‘a{ke banke in kapital. To je veljalo tudi za ladjedelni{tvo. Pri tem
je klju~no vlogo {e vedno imel dr‘avni denar, s to razliko, da so se v preteklosti lokalne
vodstvene strukture uspele soo~ati z nastalimi potrebami s pomo~jo re{itev, ki so se oblikovale
znotraj mesta, zdaj pa so se morale umakniti dunajskim bankam; te so poleg financiranja
ladjedelni{tva prevzele tudi glavno besedo pri dolo~anju mehanizmov koncentracije in kartelizacije.
Sredi{~a gospodarskega odlo~anja so se tako preselila drugam, tr‘a{ki kapital pa je bil na
industrijskem podro~ju potisnjen v marginalne sektorje z ni‘jim vstopnim pragom.
Predstavnikom tr‘a{ke elite so omenjeni procesi, ob so~asni koncentraciji na zavarovalni{kem
podro~ju, dodatno omejili osebne karierne mo‘nosti. Mnogim je poleg izgube avtonomije
in vpliva pri odlo~anju grozila tudi izguba dru‘benega statusa. Kar pa ni veljalo za vse v
enaki meri. Tisti, ki so zasedali klju~na mesta na posameznih podro~jih, bili bogatej{i, kapitalsko
zmogljivej{i ali sposobnej{i, so se posku{ali vklju~iti v avstrijske podjetni{ke in finan~ne
kroge; mnogi so v teh krogih odigrali tudi pomembno vlogo. Ta pot pa ni bila odprta tr‘a{kemu
vodilnemu sloju kot celoti. Ta se je osredoto~il kve~jemu na tekmovanje na lokalni ravni in se
usmeril k – v~asih nepregledni – rabi resursov, ki so bili na voljo v upravljanju mestnega sredi{~a,
dobavi uslug in urbanisti~ni rasti mesta. Ekonomske usode in interesi so se s tem dodatno
pomno‘ili in razdelili, tako znotraj mesta kot znotraj njegovega vodilnega sloja.
Izbruh in posledice prve svetovne vojne, z razpadom habsbur{kega imperija in tr‘a{kega
podonavsko-balkanskega zaledja na {tevilne male dr‘ave s slabo razvitimi gospodarstvi, so
odlo~ilno posegle v ta razvoj. Trst se je znotraj Italije zna{el v podobnem gospodarskem sistemu,
v kakr{nem se je razvijal prej{nja desetletja: prevlada te‘ke industrije, slaba razvitost notranjega
trga in konkurence, mo~na vloga dr‘ave v gospodarstvu, pomembna prisotnost bank. Tr‘a{ke
elite so ob poskusih redefinicije in ponovnega zagona pristani{~a sku{ale izkoristiti novo
situacijo, da bi ponovno pridobile centralnost, ki so jo v habsbur{kem prostoru izgubile. Tak{en
primer je bil poskus ponovnega zagona Tr‘a{ke trgovinske banke (Banca commerciale triestina)