preme1.chp:Corel VENTURA - TRIESTE Books

Viri, kontekst in konjunkture. Refleksija o gospodarski zgodovini Trsta 365
razumeli vlogo Trsta v okviru {ir{ih evropskih tokov delovne sile. To velja tako za habsbur{ko
kot za italijansko obdobje 6 .
^e je bil velik del delovne sile v Trstu vklju~en v sekundarni sektor, pa je bilo pomembno
{tevilo delavcev zaposlenih tudi v malih in srednje velikih proizvodnih obratih kakor tudi v
obrtni{tvu; notranje dinamike teh poklicev, njihovi odnosi z velikim podjetni{tvom ter njihov
doprinos k rasti mesta pa je le deloma raziskan. Kljub temu pa ni dvoma, da so srednja in mala
podjetja marsikje – npr. v prehrambeni in kemijski industriji, a tudi kot podizvajalci v ladjedelni{tvu
in na podro~ju urbanisti~nega razvoja ter v terciarnem sektorju – odigrala izjemno
pomembno vlogo. V 20. stoletju je pri tem {lo za nekaj tiso~ tesno povezanih proizvodnih enot,
ki jim je uspelo odlo~ilno prispevati k specifi~ni konfiguraciji ekonomskega modela, ki je
zaznamoval mesto. Samoumevno je torej, da je poznavanje tega modela {e vedno nepopolno.
To pa niso, ponavljamo, edini mozai~ni kamen~ki, ki potrebujejo nadaljnjo analizo; ~eprav so
bila vpra{anja, vezana na zavarovalni{tvo ter na vlogo vodstvenih in interesnih skupin znotraj
finan~nih krogov dele‘na ve~je pozornosti, pa jih {e vedno nismo razumeli v vsej njihovi
kompleksnosti. To nam onemogo~a, da bi polno dojeli dinamike strukturnih sprememb in
konjunkturnih tokov tr‘a{ke ekonomije. Malo je znanega na primer o vzrokih, posledicah in
na~inih deindustrializacije, do katere je pri{lo v petdesetih in {estdesetih letih minulega stoletja.
S tem smo zopet na izhodi{~u na{e refleksije: pri na~inu, kako se posamezni elementi
gospodarske zgodovine Trsta vklju~ujejo v celoto. Gre za te‘avno operacijo, zlasti ko moramo
ob pomanjkanju natan~nega referen~nega okvira razlikovati med novostmi in trajajo~imi
procesi. Kljub temu pa se ji ne smemo odre~i. ^eprav je pretres arhivskih dokumentov {e vedno
klju~en, pa se zdi, da je celotno delo, ki je bilo do sedaj opravljeno, dovolj trdno izhodi{~e za
nadaljnje raziskave; omogo~a nam, da formuliramo nove hipoteze o tr‘a{kem ekonomskem
sistemu. Ne gre za to, da stare interpretativne paradigme zamenjamo z novimi, druga~nimi
formulacijami, temve~ da spodbudimo razpravo, v kateri bomo lahko soo~ili razli~ne analize in
v kateri se bodo pojavila nova vpra{anja, naslovljena na vire. Razpravo, ki bo presegla teleolo{ke
vizije in se ne bo osredoto~ila le na rekonstrukcijo kontekstov, znotraj katerih so se gibali
posamezni akterji, temve~ bo v razlago vklju~ila tudi procese formacije in legitimacije teh
akterjev; razpravo, v kateri bomo razdelali nove hipoteze ali pa »z novimi argumenti, novimi
dokazi in novimi dejstvi« potrdili »‘e uveljavljene sodbe« 7 .
To je normalno delo, ki bi ga morali opravljati zgodovinarji; a Trst in ozemlja, ki so z njim
delila velik del njegove zgodovine, to normalno delo {e posebno potrebujejo: tudi zaradi izzivov,
ki jih predstavljajo nedavne ekonomske, politi~ne in institucionalne spremembe. Danes, ko se
mesto zopet soo~a z vpra{anji o svoji prihodnosti in specifi~ni gospodarski vlogi in ko v
preteklosti i{~e trenutek, ko se je za~el njegov zaton, se zdi ta trenutek te‘ko dolo~ljiv – do te
mere, da smemo podvomiti v relevanco tak{nega iskanja in se raje vpra{ati, ali ne bi morali
nasproti prelomom privilegirati kontinuiteto.
Prav tak{na razmi{ljanja so (skupaj z ‘eljo po sodelovanju v omenjeni razpravi) izhodi{~e
poskusa ponovnega pretresa nekaterih historiografskih paradigem v raziskavah mestne ekonomije
in ponovnega razmisleka o osrednjih kronolo{kih prelomnicah.
Najprej moramo poudariti, da s pojmom »tr‘a{ki kapital« na tem mestu ozna~ujemo tisti
kapital, ki so ga upravljali posamezniki, ki so se prepoznavali v ekonomskih elitah, prisotnih v
Trstu. Gre za sloj, za katerega je bila zna~ilna sposobnost asimilacije zunanjih doprinosov, kolikor
so se ti vklju~evali v obstoje~i kontekst in do njega niso vzpostavili konkuren~nega odnosa.
Njegova glavna slabost pa je bila nenehna omejenost finan~nih resursov, tudi zaradi nizke stopnje
sedimentacije bogastva v mestu. Glede na kompleksnost tr‘a{ke gospodarske zgodovine je
uporaba tega interpretativnega kompasa koristna, da se izognemo nesporazumom in arbitrarnostim.