preme1.chp:Corel VENTURA - TRIESTE Books

364 Daniele Andreozzi
laboratorij za raziskovanje tovrstnih dinamik. Vpra{anje s tem ni iz~rpano, saj je primat
politi~ne zgodovine tesno povezan z vsakdanom mesta, ki je potopljeno v zgodovino; mesta, kjer
so bili procesi formacij dr‘av in nacij verjetno te‘avnej{i in bolj tragi~ni, prav gotovo pa
sodobnej{i kot drugod. ^e sta namre~ vse do pred nekaj desetletji celotno historiografijo
obvladovala paradigma dr‘ave in teleolo{ko branje preteklosti, ki je iz tega izhajalo, pa se je
moralo tr‘a{ko zgodovinopisje ob tem {e dodatno soo~ati z zahtevami, ki so izvirale iz tega, da
je bilo sredstvo soo~enj in spopadov. Delo zgodovinarjev je bilo posledi~no marsikdaj tesno
povezano z obrambo – v~asih povsem plemenitih – politi~nih in dru‘benih stali{~ in idealov.
Rekonstrukcija preteklih ekonomskih dogajanj se je tako iztekla v oris ozadja, na katerem so
delovali pomembni akterji – protagonisti dogajanj, za katere se je vedelo, kako se bodo kon~ala,
ali pa se je hotelo tak{en konec prepre~iti.
Pomislimo na eno najvplivnej{ih paradigem v ekonomski historiografiji Trsta: na osrednjo
vlogo, ki jo je imela povezanost Trsta z njegovim podonavsko-balkanskim zaledjem in posledi~no
dihotomijo med ekonomsko racionalnostjo, ki je silila k ohranitvi vezi s habsbur{kim
imperijem, in politi~nim idealizmom, ki se je zavzemal za priklju~itev k Italiji. Eden najzaslu‘nej{ih
za uspeh tega pogleda je bil Angelo Vivante, tr‘a{ki socialisti~ni intelektualec, ki je
na predve~er prve svetovne vojne oblikoval svoja stali{~a v skrajnem poskusu, da bi se izognil
tragi~nemu konfliktu in o‘ivil internacionalisti~ni kredo. To idejo ekonomske usode so v
kasnej{ih letih uporabljali, da bi osmislili zaton Trsta in politi~ne pretrese (npr. vzpon fa{izma),
ki jih je mesto do‘ivelo, kakor tudi – paradoksalno in tragi~no – za legitimacijo grozljivih
trenutkov, kakr{en je bil nacisti~na okupacija 2 .
Ne gre za to, da bi postavljali pod vpra{aj ideale, ki jih je zagovarjal Vivante, niti da bi se lotili
vpra{anja – zastra{ujo~ega zaradi njegove obse‘nosti – o funkcionalnosti tak{ne paradigme.
Prav tako ni na{ namen, da bi na tem mestu obravnavali njeno verodostojnost; ho~emo zgolj
poudariti, da je bila tak{na interpretacija tesno povezana s politi~nim bojem, ki je vplival na
njeno recepcijo in na na~ine njene nadaljnje obravnave. Ob vsem tem se ne smemo preve~
~uditi, ~e je bila raziskava realnih mehanizmov delovanja tr‘a{kega gospodarstva, njegovih
trendov in konjunktur, potisnjena v ozadje. To je o~itno, ~e pogledamo na skromno pozornost,
ki so jo dolgo posve~ali edinim pri~am, ki omogo~ajo potrditev postavljenih hipotez: mnogi viri,
ki so nujni za osvetlitev omenjenih vidikov, {e vedno le‘ijo neraziskani v arhivih. Ni slu~aj, da
so avtor in uredniki dveh najpomembnej{ih publikacij o tr‘a{ki ekonomski zgodovini, ki sta iz{li
v zadnjih letih – Giulio Sapelli in Roberto Finzi, Loredana Panariti in Giovanni Panjek –,
poudarili potrebo po temeljitej{ih raziskavah. Ta potreba je pri Robertu Finziju postala tako
reko~ cilj njegovega dela, ki ga lahko imamo za temelj nadaljnjih arhivskih raziskav 3 .
S tem seveda no~emo zanikati vsega tega, kar so {tevilne generacije raziskovalcev, pogosto v
te‘kih pogojih, doprinesle k poznavanju tr‘a{ke gospodarske zgodovine: odkriti so bili novi
podatki, predlagane so bile nove interpretacije in nove razikovalne teme 4 .
Toda ~eprav je bilo mnogo storjenega, ostaja mnogo {e za postoriti in tudi glede ekonomskih
dogajanj 19. in 20. stoletja je v Trstu {e vedno »potrebno osvetliti tisto, kar je drugje ‘e dlje ~asa
jasno ali kar se ‘e dlje ~asa sku{a razjasniti« 5 . Dovolj bo, ~e na tem mestu spomnimo na nekatera
vpra{anja, ki bi si zaslu‘ila podrobnej{e raziskave; med vsemi mo‘nimi smo jih izbrali zato, ker
so tesno vezane na vsebino tega posveta.
Malo je znanega o mehanizmih delovanja tr‘a{kega trga dela v razmerju do gospodarskih
obmo~ij, povezanih z mestom, strukturnih in konjunkturnih tokov v gospodarstvu in politi~nih
sprememb; ta pomanjkljivost nam onemogo~a, da bi pravilno ovrednotili povezave med Trstom
in bli‘njimi ozemlji (kot sta Furlanija in Istra) ter med mestom in bolj oddaljenimi sredi{~i, ki
so bila z njim povezana (na primer Benetke in obale Jadrana); obenem nam onemogo~a, da bi