preme1.chp:Corel VENTURA - TRIESTE Books

36 Ariella Verrocchio
pravni{tvo dr‘avljanov. Ena najizrazitej{ih posebnosti v razmerju med lokalnim in nacionalnim
primerom je v vrsti odnosa med dr‘avljani in politiko, ki se je vzpostavil v Trstu neposredno po
drugi svetovni vojni. V tem primeru so se politi~ne stranke, za razliko od drugih italijanskih
krajev, izkazale za nesposobne, da bi dolo~ile skupen sistem pravil, ki bi jim omogo~il, da znotraj
pluralisti~nega sistema razre{ijo {tevilne napetosti, prisotne v civilni dru‘bi. To jasno dokazuje
dejstvo, da se je v letih 1945-1946 konflikt odvijal predvsem na ulicah in trgih. Na tem konfliktu,
ki je bil obenem dru‘ben, nacionalen, politi~en in ideolo{ki, se je izkazala nesposobnost
politi~nih strank, da bi opravljale svojo klju~no vlogo posrednikov. Zaskrbljenost Angloameri~anov,
da je Trst nevarno mesto za demokracijo, je bila vse prej kot neutemeljena. Prehod k
demokrati~ni ureditvi se jim je namre~ v primerjavi z drugimi kraji v Italiji kazal kot mnogo
zapletenej{i inte‘avnej{i. Razlog so bile predvsem druga~ne okoli{~ine, v katerih je v mestu
potekal proces obnove politi~nih strank: zlasti tistih mno‘i~nih strank, ki so v Italiji, v nasprotju
s Trstom, za~ele voditi de‘elo v demokracijo. Jasno je, da Komunisti~ne partije Julijske krajine
zavezniki niso mogli imeti za zanesljivega sogovornika, {e manj pa za stranko, ki bi lahko bila
porok demokracije. A potrebno je povedati, da tudi Kr{~anska demokracija v tistih letih ni bila
politi~na sila, na katero bi lahko ZVU resni~no ra~unala. V letih 1945-1946 je KD vstopala na
politi~no prizori{~e kot nova stranka. ^e je po eni strani {lo za stranko, ki se je sorazmerno hitro
konsolidirala in zapolnila praznino, ki se je po vojni ustvarila v italijanskem nacionalnem
predstavni{tvu, je bila po drugi strani {e vedno precej {ibka na strukturni ravni; za razliko od
Komunisti~ne partije, ki je lahko ra~unala na mnogo bolj trdno organizacijo in globljo zakoreninjenost
na ozemlju. Iz tega vidika je tr‘a{ko politi~no prizori{~e po koncu vojne dejansko
izgledalo nenavadno: edina res organizirana stranka je bila Komunisti~na partija. Odnosi med
KPJK in Komunisti~no partijo Italije so se v prvih mesecih leta 1946 zelo poslab{ali, ker je prva
zavrnila dogovor, da ne bo zavzela uradnega stali{~a do vpra{anja priklju~itve k Jugoslaviji 2 .V
zaupnem pismu iz januarja istega leta je Togliattijevo tajni{tvo izrazilo svojo globoko nestrinjanje
z vodstvom KPJK (Komunisti~ne partije Julijske krajine) in ga obto‘ilo, da je prekr{ilo vse
dogovore, sklenjene med obema organizacijama, ki so bili »utemeljeni na nujnosti prelo‘itve
razprave o pripadnosti Trsta, da bi lahko dosegli zvezo med vsemi demokrati~nimi silami,
najprej v vojni in nato v boju za demokrati~ni, ljudski in antifa{isti~ni re‘im. 3 « Kljub temu so v
istem pismu vztrajali na nujnosti ohranitve sodelovanja med obema organizacijama glede na to,
da je tr‘a{ko vpra{anje postajalo vse te‘avnej{e, tako v nacionalni kot mednarodni politiki.
Isto~asno so vztrajali pri podpori stali{~u, da Trst pripade italijanski dr‘avi, saj bi v nasprotnem
primeru to »pomenilo osamitev Italije od najnaprednej{ega dela demokrati~ne fronte in postavilo
na kocko demokracijo v Evropi« 4 . To stali{~e je dobro odsevalo koncept nacionalne
samostojnosti, ki ga je izoblikoval Togliatti na petem kongresu KPI decembra 1945, in se
skladalo s politi~nim programom, ki bi zmogel pripomo~i utrditvi mednarodnega sistema,
utemeljenega na miru in sodelovanju med velikimi silami ter bi obenem jam~il bolj{e pogoje za
razvoj de‘ele 5 .
Od marca 1946 je v Trstu delovala informacijska pisarna, ki je predstavljala Togliattijevo
stranko, pod vodstvom Giordana Pratolonga, nekdanjega tajnika tr‘a{kega komunisti~nega
odseka. Pri tej izbiri je {lo za kader, ki je lahko jam~il za navezavo z lokalnim komunisti~nim
vodstvom italijanske narodnosti, ki so ga {e pred koncem vojne prizadele likvidacije nekaterih
njegovih najvidnej{ih predstavnikov. Neposredno po koncu vojne je dr‘avno vodstvo KPI videlo
v obnovi komunisti~nega vodstva italijanske narodnosti v Trstu eno najve~jih in najbolj pere~ih
te‘av. @e marca 1946 so ocenili, da je stanje v KPJK pri~alo o stranki, ki je razdeljena in tik pred
razpadom 6 . Tako tr‘a{ka informacijska pisarna kot vodstvo KPI sta kljub temu na vse na~ine
zavirali poskuse, ki se jih je pomladi istega leta lotil Odbor za ustanovitev Italijanske komuni-