preme1.chp:Corel VENTURA - TRIESTE Books

Izgradnja tr‘a{kega politi~nega sistema po drugi svetovni vojni 35
Izgradnja tr‘a{kega politi~nega sistema po drugi svetovni vojni. Posebnosti
lokalnega primera
Ariella Verrocchio
Posebnost tr‘a{kega primera so do sedaj postulirali ve~inoma a priori. Da bi jo lahko
dokazali, moramo uporabiti metodologijo, ki nam bo omogo~ila povsem prese~i oblike ideolo{kih
predstav in samopodob. Raziskavo procesa obnove demokracije moramo zato ponovno
usmeriti na sistemsko raven; temeljiti mora torej na kriterijih analize, vezanih na njeno delovanje.
Posebnosti tr‘a{kega primera tvorijo v skladu s tem postopkom vpra{anje, ki ga je
potrebno naprej preveriti na naslednjih ravneh:
– vna~inih in ~asovnih okvirih prehoda na demokrati~no in strankarsko ureditev;
– v vzorcih politi~nih subkultur, prisotnih na ozemlju;
– v mehanizmih izbire politi~nega osebja in izgradnje politi~nega predstavni{tva.
Ponovna usmeritev raziskave na te ravni nam omogo~a, da doka‘emo in opredelimo posebnosti
lokalnega primera. Politi~na razse‘nost tega ozemlja bo s tem pridobila tisto problemskost,
ki jo bo lahko povezala s {ir{imi vpra{anji analiz in interpretacij procesov izgradnje
politi~nega in strankarskega sistema po drugi svetovni vojni. Gre za analizo, ki se razvije tako
prek primerjave med tr‘a{ko in italijansko stvarnostjo kot prek primerjave s stvarnostjo ljudske
oblasti v sosednji Jugoslaviji. Cilj tega pristopa je osamiti posamezne dejavnike in prelome v
procesih izgradnje dveh politi~nih sistemov na tej in na oni strani meje. Ta pristop nam v tem
pogledu med drugim omogo~a, da na tem obmejnem in ve~jezi~nem obmo~ju opredelimo
vzorce in interpretativne kategorije za svojevrstne in pomembne pojave, med katerimi so:
razli~ne faze prehoda in utrditve politi~nega sistema, procesi volilnega ukoreninjenja politi~nih
strank, mehanizmi nova~enja politi~no-upravnega osebja in izgradnje politi~nega predstavni{tva,
razli~ne strategije legitimacije in iskanja konsenza, ki so se jih poslu‘evale politi~ne
stranke.
Posebnosti in faze prehoda na demokrati~no in strankarsko ureditev.
Tr‘a{ki primer (1945-1949)
Ustanovitev demokrati~ne Italije je bila potrjena z referendumom 2. junija 1946. Politi~ne
stranke so bile poklicane, da ponovno opredelijo ob~utek civilne odgovornosti in nacionalne
pripadnosti, da dajo obliko in vsebino novemu dr‘avljanstvu; to so storile na dveh temeljnih
ravneh: na ravni institucionalne tranzicije in na ravni izgradnje temeljev demokracije. Iz tega
vidika lahko re~emo, da so Italijani, za razliko od Tr‘a~anov, v letu 1946 opravili skoraj
nepretrgano politi~no in volilno pripravni{tvo: pomladi in poleti na lokalnih volitvah, junija z
referendumom o dr‘avni obliki in volitvami v ustavodajno skup{~ino.
Znano je, da je prvenstvo politi~nih strank v procesu izgradnje demokracije ena osrednjih
posebnosti italijanskega primera; iz raziskovanja tega pojava so se med drugim rodile poglavitne
interpretacije o zgodovini prve republike 1 . Historiografska literatura je vztrajala zlasti pri
osrednji vlogi politi~nih strank v obnovi italijanskega politi~nega sistema in njegovi izvorni
legitimaciji, kakor tudi v prevzemu odgovornosti za demokrati~no vzgojo in politi~no pri-