preme1.chp:Corel VENTURA - TRIESTE Books

340 Toma‘ Sim~i~
Jakoba Ukmarja na oblikovanje omenjenih dokumentov, je pa gotovo, da so bili njegovi
tozadevni predlogi pape‘u dobro znani 37 in so zato gotovo pripomogli, da je misel o neodtujljivih
pravicah narodnih manj{in dobila tudi formalno potrditev s strani cerkvenega u~iteljstva.
———————————
1 Luka Jeran (1818-1896), duhovnik in publicist, velja za osrednjega predstavnika nespravljivega
katolicizma na Slovenskem v 19. stoletju.
2 S tem izrazom ozna~ujemo ostro svetovnonazorsko razslojitev v slovenskem dru‘benem in kulturnem
‘ivljenju na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Pobudnik te razslojitve in idejni utemeljitelj novodobnega
katoli{kega gibanja je bil Anton Mahni~ (1850-1920), duhovnik, bogoslovni profesor v Gorici in nato {kof
na Krku.
3 Janko Kralj (1898-1944), politik, voditelj slovenskega kr{~ansko-socialnega gibanja na Gori{kem v
letih 1931-1944.
4 B. Ciani (Cijak), Trieste 1954-1956: il Memorandum d’Intesa e i gruppi politici autonomi sloveni,Kro‘ek
za dru‘bena vpra{anja Virgil [~ek, Trst 1993, str. 97.
5 I. Prijatelj, Slovenska kulturno-politi~na in slovstvena zgodovina, DZS, Ljubljana 1955-1985, I, str.
190-192.
6 D. Kermauner, Politi~nozgodovinske opombe, v I. Prijatelj, Slovenska kulturno-politi~na in slovstvena
zgodovina n.d., II, str. 592-593; III, str. 429-430.
7 Simon Gregor~i~ (1844-1906), duhovnik in pesnik, izredno priljubljen zlasti med primorskimi Slovenci.
8 Anton Gregor~i~ (1852-1925), duhovnik in bogoslovni profesor. Kot politik je iskal dogovor z liberalci
na narodni podlagi.
9 Engelbert Besednjak (1894-1968), politik, poslanec v rimskem parlamentu (1924-1929), voditelj
kr{~ansko-socialnega gibanja na Gori{kem, po letu 1931 ‘ivel v begunstvu, po drugi svetovni vojni se je
vrnil v Trst.
10 Virgil [~ek (1889-1948), duhovnik, poslanec v rimskem parlamentu (1921-1924), nato eden od
voditeljev slovenskega kr{~ansko-socialnega gibanja na Primorskem.
11 B. Ciani, Trieste 1954-1956 cit., str. 104.
12 Bo‘idar Rai~ (1827-1886), duhovnik, dr‘avnozborski poslanec na Dunaju (1884-1886), prista{
skupne slovenske politike na narodni osnovi in nasprotnik politi~nega katolicizma.
13 Prijatelj, Slovenska kulturno-politi~na in slovstvena zgodovina cit., III, str. 341.
14 Prebivalci Ricmanj, slovenske vasi v tr‘a{ki okolici, so se med leti 1898 in 1910 zelo odlo~no zavzemali
za ustanovitev samostojne ‘upnije, ta za~etna zahteva pa je kmalu prerasla v zahtevo po priznanju pravice
do slovanske liturgije in prestopa v unijatstvo. Ker tega cilja niso dosegli, so za~eli razmi{ljati o prestopu
v pravoslavje. Razmere so se uredile leta 1910.
15 Ukmarjev arhiv. Dom Jakoba Ukmarja v [kednju pri Trstu (UA), Pridige. Na shodu duhov{~ine,
sklicanem od Sve~enikov sv. Pavla v Trstu, dne 10. septembra 1945.
16 J. Ukmar, Vera nudi lu~, sredstva in pogum v delu za narod, v »Zarja«, 18. septembra 1909.
17 UA - Pridige. Duhovne vaje za duhovnike v Iki 14.-18. septembra 1942, str. 222.
18 Prim.: T. Sim~i~, Jakob Ukmar. Sto let slovenstva in kr{~anstva v Trstu, MD, Gorica 1986, str. 143-146.
19 Prim.: M. Tav~ar-E. Pelikan-N. Troha, Korespondenca Virgila [~eka 1918-1947, Arhivsko dru{tvo
Slovenije, Ljubljana 1997, str. 192, opomba 335.
20 A. Pahor, Il crepuscolo del TLT e i partiti autonomi sloveni (1952-1954),Kro‘ek za dru‘bena vpra{anja
Virgil [~ek, Trst 1993, str. 107.
21 UA - Pridige. Duhovne vaje za Marijino dru‘bo v Trstu od 4. do 11. aprila 1948.
22 I. Juvan~i~, Primorski Narodni svet - Gori{ka sredina in OF- NOB, v »Primorski dnevnik«, 22. avgusta
1970.