preme1.chp:Corel VENTURA - TRIESTE Books

326 Libero Pelaschiar
(zlasti slovenskem) nacionalisti~nem in marksisti~nem tisku se je za~ela ~asopisna gonja z
namenom, da bi msgr Santina ozna~ili za sovra‘nika Slovanov. Polemika je postala ostra, ko je
Gaetano Salvemini leta 1952 v svojem delu Mussolini diplomatico usvojil pisanje Lava ^ermelja,
ki je prikazal {kofa Santina kot profa{ista in nasprotnika Slovanov 9 . Santin je italijanskega pisca
to‘il in mu dopustil velike mo‘nosti dokazovanja. Proces so odlo‘ili kar trikrat, nato pa je to‘ba
ugasnila zaradi amnestije. Santin je upal, da bo to‘ba »to zadevo prikazala v polni lu~i« 10 .Med
preiskovalnim postopkom je Santin zbral ob{irna in natan~na pri~evanja (objavil jih je Sergio
Galimberti; glej nadaljevanje) o svojem korektnem ravnanju glede pravic slovanskega prebivalstva.
Ob tej prilo‘nosti se je {kof Santin obrnil na msgr Fogarja, ki je ‘ivel v Rimu in bil kanonik
v baziliki sv. Janeza v Lateranu. Prosil ga je za izjavo, s katero bi odbil Salveminijeve obrekovalne
trditve. Msgr Fogar je 10. novembra 1952 v Pismu {kofu odgovoril negativno, ker naj bi bila
taka izjava ne samo »neprimerna«, temve~ naj bi {kofu celo {kodila. Obudila bi dogodke, »ki jih
tisk k sre~i doslej ni omenjal, ~e pa bi bili objavljeni, bi mu {kodovali in kompromitirali njegovo
obrambo«.
Msgr Santin je prosil msgr Fogarja, naj natan~no navede, na katere dogodke misli. Msgr
Fogar je msgr Santina povabil, naj razlikuje med Cerkvijo in {kofom, kajti neprimerno je bilo
trditi, da je hotel »prepre~iti, da bi rekli, da je v tem primeru [nana{al se je na obto‘bo Santina,
da nasprotuje Slovanom; opomba pisca] Cerkev kapitulirala pred krivico«, rekli naj bi lahko
kve~jemu, da je pred krivico kapituliral {kof; za Cerkev je bilo nevarno, da bi posameznega
{kofa poistovetili z njo. Poleg tega je rekel, da je bila prepoved uporabe slovanskih jezikov pri
nekaterih obredih napaka (naslednik Ugo Camozzo je to prepoved preklical in dovolil uporabo)
in da je bilo neprimerno »siliti vse slovanske duhovnike v re{ki {kofiji, naj slovanske otroke
u~ijo verouk v italijan{~ini (druga~e so ravnali, razen v zelo redkih primerih, ordinariji v Gorici,
Trstu, Tridentu in Briksnu), kar nasprotuje naravnemu pravu, pedago{ki vedi, du{nemu pastirstvu
in cerkveni praksi v misijonih«. Msgr Fogar je menil, »da ob vsem tem, ni dopustno misliti,
da bi bil msgr. Santin sredstvo fa{izma, toda kljub svoji antifa{isti~ni naravnanosti je slovanski
duhov{~ini in vernikom v dobri veri dajal utemeljen razlog za prepri~anje, da jih je hotel
raznaroditi, kakor je hotel fa{isti~ni re‘im, kar je neizogibno in v dobri veri krepilo mnenje, da
je bil sredstvo fa{izma« 11 . Santin je menil, da so te obto‘be krivi~ne in neutemeljene, ker naj bi
v tistih razmerah samo izvajal odlo~itev Svetega sede‘a glede liturgi~nega jezika in ni izdajal
ukazov, ampak samo z umirjenimi besedami spodbujal duhovnike.
Msgr. Santin – {kof v Trstu
Maja leta 1938 je bil msgr. Santin preme{~en v tr‘a{ko-koprsko {kofijo. Novoimenovani {kof
se je moral lotiti {tevilnih du{nopastirskih vpra{anj. Eno izmed najpomembnej{ih je bil polo‘aj
slovenskega prebivalstva v {kofiji. Skoraj polovica vernikov so bili Slovenci, ki so poseljevali tri
~etrtine ozemlja {kofije. Santinu je kmalu po njegovem prihodu poslal posebno spomenico
slovenski duhovnik msgr Jakob Ukmar, ki je bil v o~eh vseh eden izmed najbolj pobo‘nih,
u~enih, blagih, skromnih in previdnih duhovnikov v {kofiji. V dokumentu so bile izra‘ene ‘elje,
ki so bile ‘e odposlane v Rim, zlasti glede jezikovne diskriminacije v semeni{~ih (predvsem v
koprskem). V dokumentu je {kofa prosil, naj duhovnikov ne sili, da slovenske otroke pou~ujejo
kr{~anski nauk v »dr‘avnem jeziku«, naj med Slovenci omogo~i Katoli{ko akcijo in naj odpravi
prepoved uporabe slovenskega jezika na sejah in v zapisnikih.
Novi {kof je pripravil na~rt, s katerim je sku{al prese~i odnose in spore z nenehnim in
utrujajo~im posredovanjem pri iskanju dogovora s politi~nimi oblastmi. Na~rt je obsegal nor-