preme1.chp:Corel VENTURA - TRIESTE Books

Preporod Slovencev v Trstu: kulturni vidik 289
dru{tev, ki naj bi v svoje vrste privabili vse Slovence in Hrvate na tr‘a{kem obmo~ju: v toku
enega leta se je {tevilo kulturnih kro‘kov od 81 pove~alo na 112.
Politi~ni potres 1948
Informbirojevska resolucija (junija 1948) je zamajala tudi strukturo SHPZ. Anonimni avtor
prispevka Prosvetna organizacija tr‘a{kih Slovencev je obdobje, ki je sledilo izob~enju Jugoslovanske
komunisti~ne partije, opredelil kot »obdobje, ki bo v kulturni zgodovini tr‘a{kih Slovencev
ostalo zapisano kot eno najtemnej{ih po obdobju fa{izma« 13 .
Tedenska priloga Primorskega dnevnika je 22. maja 1949 objavila ob{iren dokument, ki ga je
podpisalo vodstvo SHPZ. V njem je povzela zadnji dve leti kulturnega ‘ivljenja Zveze, ki je
malo pred tem (23. maja 1948) organizirala svojo prvo skup{~ino, na kateri je pri{lo do
zamenjave na ~elu organizacije: za novega predsednika je bil izvoljen slikar dr. Robert Hlavaty
(1897-1982). Po ocenah je Zveza v tistem obdobju zdru‘evala 110 kulturnih kro‘kov (enakomerno
razdeljenih med cono A in B) in okoli trinajst tiso~~lanov. Na skup{~ini so poudarili, da
kultura ne more biti apoliti~na: kulturno gibanje, ki se je prepoznavalo v SHPZ, je bilo zato {e
naprej zvesto duhu Osvobodilne fronte (ki je ostajala, zlasti po razpustitvi PNOO, glavna
politi~na organizacija tr‘a{kih Slovencev) in nadaljevalo z ohranjanjem mo~ne vezi z mati~no
domovino in njeno kulturo.
SHPZ se je kljub izra‘eni »simpatiji« do Jugoslavije vsaj formalno posku{ala izogniti ideolo{kemu
sporu, ki je izbruhnil poleti 1948. Enaindvajsetega junija, nekaj dni pred informbirojevskim
izob~enjem, je organizacija vsem kro‘kom, ki so bili v~lanjeni vanjo, poslala naslednjo
okro‘nico.
SHPZ ho~e ohraniti popolno nevtralnost v tem sporu in svojim ~lanom seveda prepu{~a, da se
svobodno odlo~ajo znotraj svojih politi~nih organizacij. Vodstva dru{tev in vso ~lanstvo zato
pozivamo, naj ne dovolijo, da se spor prenese v notranjost dru{tev. Na skup{~inah, sestankih in
kulturnih dogodkih se zato izogibajte vsakr{ni omembi tega vpra{anja. Vsi ~lani na{ih dru{tev se
morajo zavedati, da imamo v teh te‘kih ~asih kolektivno odgovornost za razvoj slovenske kulture
na tem obmo~ju.
Zaradi poletnega odmora kulturnih dru{tev so resni~ne posledice ideolo{kega spora postale
razvidne {ele jeseni. Dvanajstega septembra 1948 je SHPZ izglasovala javno izjavo, v kateri je
zopet poudarila isto stali{~e kot v okro‘nici 21. junija, pri ~emer je dodala naslednje priporo~ilo:
»V tem obdobju moramo biti {e zlasti pozorni na nevarnost, ki jo predstavljajo nekdanji
kolaboracionisti, ki bi lahko izkoristili na{o {ibkost in se infiltrirali v na{a dru{tva. Vse demokrati~ne
sile morajo zato ostati budne in zavrniti naskok imperializma in njegovih pomaga~ev.
14 «
SHPZ je po eni strani vztrajala pri svoji zvestobi socialisti~nim idealom in ~lane pozvala, naj
sodelujejo izklju~no na »tistih mno‘i~nih manifestacijah, organiziranih v podporo pravicam
delavskega prebivalstva, za zmago demokrati~nih sil in solidarnost naprednega ~love{tva«
(okro‘nica 15.9.1948), po drugi pa je vztrajala pri tesnih stikih s slovenskim narodom in mati~no
domovino (torej s Slovenijo in Jugoslavijo): o~itno je, da za SHPZ obe stali{~i nista bili
protislovni, temve~ sta se dopolnjevali.
Razkol na tr‘a{ki levici je med tem postal o~iten. Vidalijevi simpatizerji so zmotili nekatere
kulturne dogodke, ki jih je organizirala SHPZ (Tedenska priloga omenja Oscarja Ferlana,