preme1.chp:Corel VENTURA - TRIESTE Books

288 Poljanka Dolhar
jezika, poleg tega pa ve~ kot 400 konferenc (med njimi Uvod v demokracijo, Znanost in
marksizem, Osnove TBC, Jedrska energija itd.) 11 .
Devetega novembra 1945 je iz{la tudi prva {tevilka dvomese~nika »Vestnik«, glasila SPZ:
prve izdaje so bile tiskane v 2000 izvodih; kasneje, ko je glasilo za~elo izhajati kot dvomese~nik,
so se {tevilke spustile na 1800 in 1600 izvodov. Zveza je poleg tega izdala {tevilne notne zapise,
pesni{ke zbirke, priro~nik za igralce, {tevilna gledali{ka besedila in nekaj knjig; poleg tega je
knji‘nicam in ~italnicam razdelila nekaj tiso~ knjig, tiskanih v Jugoslaviji. Prav {irjenje knjig v
slovenskem jeziku je postalo eno glavnih aktivnosti SPZ v prvih povojnih letih: omeniti moramo
vsaj Pre{ernov teden, posve~en slovenskemu pesniku, ko je zveza organizirala potujo~e knji‘ne
sejme in razstave, ki so izmeni~no gostovale v gmotno skromnej{ih kulturnih kro‘kih.
SPZ in novi geopoliti~ni scenariji leta 1947
S podpisom pari{ke mirovne pogodbe in ustanovitvijo Svobodnega tr‘a{kega ozemlja so se
spremenile tudi okoli{~ine, v katerih je delovala SPZ: se‘anski okraj je bil priklju~en Jugoslaviji,
gori{ko in tr‘i{ko obmo~je sta pre{la pod Italijo, medtem ko sta bila k STO priklju~ena koprski
in bujski okraj. 20. aprila istega leta je SPZ sklicala izredno skup{~ino: SPZ so razpustili in na
njenem mestu ustanovili Slovensko-hrvatsko prosvetno zvezo; mnogo odbornikov starega u-
pravnega odbora je prevzelo funkcije v novem odboru, za predsednika pa je bil izvoljen pisatelj
Vladimir Bartol (1903-1968), ki je z dru‘ino emigriral v Jugoslavijo na za~etku dvajsetih let in
se je ravno v tistem obdobju vrnil v rojstno mesto. S tem se je za~elo obdobje predsednikov, ki
so bili intelektualci ali umetniki.
V novo zvezo je bilo vklju~enih 81 kulturnih kro‘kov, a tudi poklicna zdru‘enja, do tedaj
vklju~ena v PNOO, ki se je samorazpustil po podpisu mirovne pogodbe: Slovensko narodno
gledali{~e (ki je za~elo s predstavami decembra 1945), Narodna in {tudijska knji‘nica (formalno
ustanovljena julija 1947, a zaradi pomanjkanja knjig odprta za javnost {ele leta 1949) in
Glasbena matica, ki je obnovila svojo dejavnost jeseni 1945, a je pet let ostala brez lastnih
prostorov kljub pozivom, da bi ji priznali {kodo, ki jo je utrpela med fa{izmom – pri po‘igu
Narodnega doma je bil namre~ uni~en tudi njen sede‘ zin{trumenti in notnimi zapisi.
Kulturno-politi~ni pomen SHPZ v slovenski skupnosti potrjuje njena odlo~itev, da nekaterim
mladim primorskim glasbenikom (med katerimi so bili Oskar Kjuder, Ignacij Ota in Aleksander
Vodopivec) omogo~i nadaljevanje {tudija v Ljubljani. [lo je za daljnovidno odlo~itev, ki je
glasbenikom omogo~ila visokokakovostni {tudij v slovenskem kulturnem okolju, po katerem so
se vrnili v Trst. Tako je pri{lo do formacije dela bodo~ih u~iteljev Glasbene matice 12 .
Ena od te‘av, s katerimi se je morala spopasti SHPZ, je bilo priznanje jezika: ~eprav sta bili
sloven{~ina in hrva{~ina na papirju izena~eni z italijan{~ino, je bila enakopravnost med jeziki
dale~ od stvarnosti. Po trditvah SHPZ omenjeni trije narodi in njihove kulturne dejavnosti niso
u‘ivale enakih pravic. Zavezni{ki voja{ki upravi so zato znova izro~ili resolucijo, v kateri so
vztrajali, da je slovenskemu in hrva{kemu narodu potrebno vrniti gmotna sredstva, ki so jih
zaplenili fa{isti (gledali{~a, knji‘nice in druge nepremi~nine); posebej so izpostavili, da je
Slovenskemu narodnemu gledali{~u in drugim kulturnim zavodom potrebno omogo~iti kulturni
dom v zameno za Narodni dom, ki je bil po‘gan v fa{isti~nem divjanju. ZVU so poleg tega
prosili, naj podpre ‘eljo obeh narodov po ustanovitvi znanstvenih zavodov in potrebnih {ol in
izobra‘evalnih struktur.
Med prednostnimi nalogami SHPZ je bilo tudi na~rtovanje lastne organizacijske strukture.
V tej perspektivi moramo razumeti raz{iritev dru{tvene mre‘e z ustanovitvijo novih kro‘kov in