preme1.chp:Corel VENTURA - TRIESTE Books

preme1.chp:Corel VENTURA - TRIESTE Books preme1.chp:Corel VENTURA - TRIESTE Books

freeterritorytrieste.com
from freeterritorytrieste.com More from this publisher
29.11.2014 Views

286 Poljanka Dolhar Temelji, postavljeni v ilegali ^eprav se je slovenski kulturni preporod za~el s prihodom jugoslovanske vojske v mesto, lahko njegove korenine najdemo v vojnem obdobju. Veliko in{titucij, ki so odigrale izjemno pomembno vlogo za prihodnost primorskih Slovencev, je bilo namre~ ustanovljenih v gozdovih in v ilegali. Med njimi je bil slovenski ~asnik »Primorski dnevnik«, pravcati glasnik slovenske skupnosti, ki je za~el izhajati v Trstu 13. maja 1945: pri tem so uporabili stroje in izku{nje sodelavcev »Partizanskega dnevnika«, ~asnika slovenskega osvobodilnega gibanja, edinega partizanskega dnevnika v okupirani Evropi 1 . Tudi najpomembnej{a politi~na in{titucija, PNOO (Pokrajinski narodnoosvobodilni odbor za Slovensko Primorje), je izvirala iz slovenskega osvobodilnega gibanja: septembra 1944 ga je ustanovil jugoslovanski parlament AVNOJ (s soglasjem SNOS-a) 2 , ki je s to ustanovitvijo hotel zapolniti institucionalno praznino po kon~ani vojni in tako olaj{ati priklju~itev Primorske Titovi Jugoslaviji. To telo je namre~ med 1. majem in 12. junijem 1945 izvajalo ljudsko oblast v celotni Julijski krajini. Po umiku jugoslovanskih ~et se je PNOO omejil na politi~no agitacijo in podporo poklicnim kulturnim in{titucijam; po podpisu pari{ke mirovne pogodbe 23. februarja 1947 se je odlo~il za samorazpustitev; po nekaterih novej{ih interpretacijah v slovenskem zgodovinopisju naj bi bila prav njegova razvejana in piramidalna struktura (ki je delovala prek okrajnih, okro‘nih in krajevnih odborov in je bila zelo zakoreninjena med slovenskim prebivalstvom) zaslu‘na, da je razmejitev med Italijo in Jugoslavijo ve~inoma sledila jugoslovanskim pri~akovanjem 3 . V okviru PNOO, organa, ki je {tirideset dni izvajal civilno oblast v osvobojenem Trstu, so bili postavljeni temelji za prerod in reorganizacijo primorskih Slovencev. Pod njegovim okriljem so delovale {tevilne sekcije, ustanovljene v vojnem obdobju (upravna, finan~na, kulturna, pravna itd.), ki so v prenovljeni obliki nadaljevale delo tudi po koncu vojne. Prvega junija 1945 je bila ustanovljena Prosvetna komisija, sestavljena iz dveh sekcij, slovenske in italijanske: slovensko sekcijo je vodil Zorko Jelin~i~ (1900-1965) 4 , eden od ustanoviteljev ilegalne organizacije TIGR, obsojenec s strani Posebnega sodi{~azadr‘avno varnost in aktivist PNOO. Med nalogami komisije je bilo spodbujanje k obuditvi kulturnih dru{tev, reorganizacija slovenskega {olskega sistema, nadzor nad izdajo u~benikov, organiziranje te~ajev slovenskega jezika 5 . Slabo poznavanje slovenskega jezika je bila ena najve~jih te‘av nove povojne stvarnosti, saj je bilo celotnim generacijam onemogo~eno {olanje v maternem jeziku; Gentilejeva reforma iz lete 1923 je namre~ zaprla slovenske {ole, u~itelje pa premestila v razli~ne dele Italije. ^eprav je bilo med vojno ustanovljeno nekaj »partizanskih {ol«, je bilo njihovo delovanje iz razumljivih razlogov omejeno in slovenska {ola je lahko dobila {iroko in artikulirano strukturo {ele leto 1945. Prav na {olskem podro~ju je potekal dolg in trd boj med Zavezni{ko voja{ko upravo ter kulturno komisijo PNOO in kasneje Slovensko-hrvatsko prosvetno zvezo, ki je obto‘evala angle{koameri{ke oblasti, da so zaposlile veliko biv{ih kolaboracionistov oziroma slovenskih intelektualcev, ki so zbe‘ali iz Jugoslavije; poleg tega je ZVU o~itala, da vodi izrazito omejevalno politiko do slovenskega {olstva (zapiranje {ol, odpu{~anje u~iteljskega osebja, prepoved dolo~enih u~benikov itd.) 6 .

Preporod Slovencev v Trstu: kulturni vidik 287 Rojstvo Slovenske prosvetne zveze V prvih tednih po osvoboditvi je bil ustanovljen pripravljalni odbor za ustanovitev Slovenske prosvetne zveze za Primorje in Trst, zdru‘enja, ki naj bi koordiniralo delovanje razli~nih slovenskih kulturnih dru{tev. Odboru je predsedoval tr‘a{ki aktivist Roman Pahor, ~lan Mednarodnega rde~ega kri‘a, ‘rtev fa{isti~nega preganjanja, ki je bil ve~krat zaprt, konfiniran in leta 1941 obsojen na 12 let zapora 7 . Po dvomese~nih pripravah, med katerimi je bilo organizirano nekaj posebno pomembnih kulturnih dogodkov, kot npr. koncert zbora Jugoslovanske armade, skupni koncert slovenskih in italijanskih zborov na Primorskem (v potrditev italijansko-slovenskega prijateljstva) ter prva pomembna komemoracija {tirih bazovi{kih ‘rtev, na kateri je sodelovalo dva tiso~ zborovskih pevcev in skoraj {estdeset tiso~ udele‘encev, je bila 7. oktobra 1945 ustanovljena tudi Slovenska prosvetna zveza 8 . Ustanovna skup{~ina je potekala na ulici Della Valle; prav ta odro~na lokacija v starem mestu, dale~ od velikih mestnih dvoran (gledali{~a Fenice, Nazionale in Verdi so bila po ukazu angle{koameri{kih oblasti zaprta za Slovence), je spro‘ila {tevilne polemike: na predlog Antona Pi{~anca, katinarskega ‘upnika in bodo~ega prvega podpredsednika SPZ, je bila poslana resolucija jugoslovanskim oblastem, v kateri so jih prosili, naj posredujejo, da bi se podobne diskriminacije ne ponovile. To je bila prva od mnogih resolucij, ki seveda niso re{ile problema. Ustanovne skup{~ine so se udele‘ili predstavniki razli~nih slovenskih kulturnih dru{tev s primorskega obmo~ja, ki so obnovila delovanje v prvih povojnih mesecih. Iz zapisnikov 9 izhaja, da je bilo prisotnih 247 delegatov, ki so predstavljali 113 dru{tev: po ocenah naj bi bilo vanje v~lanjenih okoli petdeset tiso~ ljudi. Osemintrideset dru{tev je bilo iz Trsta in okolice, 51 z Gori{kega in 24 iz obmo~ja severovzhodne Gori{ke (t.i. »Vzhodnega okro‘ja«). Da bi poudarili pomembnost ustanovitve prosvetne zveze, so organizirali tudi slovenski kulturni festival. Skozi mestne ulice je {la povorka skoraj dvajset tiso~ih ljudi, ki se je zaklju~ila pred svetoivansko cerkvijo, kjer je potekala kulturna manifestacija, na kateri je sodelovalo okoli osemdeset tiso~ ljudi. Glavni cilji novega zdru‘enja so bili: privabiti v svoje vrste vse Slovence, ne glede na politi~no usmeritev in dru‘beni sloj, predvsem mlade, raz{iriti svoje dejavnosti, boj proti diletantstvu, {irjenje znanosti in umetnosti, zibli‘anje s kulturo italijanskega in sovjetskega ljudstva - vse to pa, kot je poudaril novoizvoljeni predsednik Jo‘e Pahor, v imenu socialne enakosti, saj je bil kon~ni cilj Zveze ustvariti bolj{o dru‘bo. To je bila torej pot, ki si jo je za~rtala nova zveza dru{tev; a za~etni optimizem se je moral kmalu soo~iti z drugimi te‘avami. Pomanjkanje finan~nih sredstev je onemogo~alo obnovo kulturnih domov, uni~enih pod fa{izmom, in tudi nabavo knjig, glasbenih in{trumentov, notnih zapisov in drugega. [e huj{e je bilo stanje na podro~ju kadrov: poleg ‘e omenjenega slabega poznavanja sloven{~ine se je morala Zveza soo~iti s skoraj kroni~no odsotnostjo vodstvenih in poklicnih kadrov, kot so organizatorji, dirigenti, knji‘ni~arji, re‘iserji in drugi, ki so emigrirali v dvajsetih in tridesetih letih. K temu je potrebno pri{teti {e te‘avne odnose z Zavezni{ko voja{ko upravo, ki je zasedla nekatere sede‘e mestnih kulturnih kro{kov in tako onemogo~ala njihovo normalno delovanje, obenem pa je Zvezi onemogo~ala uporabo glavnih mestnih dvoran 10 . Kljub o~itnim te‘avam pa ni manjkalo pozitivnih vidikov: odborniki SPZ so v naporu, da bi obnovili kulturne kro‘ke, izvedli kapilarno terensko dejavnost: v enem letu je njihovo {tevilo naraslo na 351. V posameznih okro‘jih so ustanovili telesa, ki so imela nalogo, da koordinirajo razli~ne kulturne in rekreativne dejavnosti, prisotne na ozemlju. V kulturnih kro‘kih so organizirali upravne te~aje, te~aje za zborovodje, gledali{ke te~aje in {tevilne te~aje slovenskega

286 Poljanka Dolhar<br />

Temelji, postavljeni v ilegali<br />

^eprav se je slovenski kulturni preporod za~el s prihodom jugoslovanske vojske v mesto,<br />

lahko njegove korenine najdemo v vojnem obdobju. Veliko in{titucij, ki so odigrale izjemno<br />

pomembno vlogo za prihodnost primorskih Slovencev, je bilo namre~ ustanovljenih v gozdovih<br />

in v ilegali. Med njimi je bil slovenski ~asnik »Primorski dnevnik«, pravcati glasnik slovenske<br />

skupnosti, ki je za~el izhajati v Trstu 13. maja 1945: pri tem so uporabili stroje in izku{nje<br />

sodelavcev »Partizanskega dnevnika«, ~asnika slovenskega osvobodilnega gibanja, edinega<br />

partizanskega dnevnika v okupirani Evropi 1 .<br />

Tudi najpomembnej{a politi~na in{titucija, PNOO (Pokrajinski narodnoosvobodilni odbor<br />

za Slovensko Primorje), je izvirala iz slovenskega osvobodilnega gibanja: septembra 1944 ga je<br />

ustanovil jugoslovanski parlament AVNOJ (s soglasjem SNOS-a) 2 , ki je s to ustanovitvijo hotel<br />

zapolniti institucionalno praznino po kon~ani vojni in tako olaj{ati priklju~itev Primorske Titovi<br />

Jugoslaviji. To telo je namre~ med 1. majem in 12. junijem 1945 izvajalo ljudsko oblast v celotni<br />

Julijski krajini. Po umiku jugoslovanskih ~et se je PNOO omejil na politi~no agitacijo in<br />

podporo poklicnim kulturnim in{titucijam; po podpisu pari{ke mirovne pogodbe 23. februarja<br />

1947 se je odlo~il za samorazpustitev; po nekaterih novej{ih interpretacijah v slovenskem<br />

zgodovinopisju naj bi bila prav njegova razvejana in piramidalna struktura (ki je delovala prek<br />

okrajnih, okro‘nih in krajevnih odborov in je bila zelo zakoreninjena med slovenskim prebivalstvom)<br />

zaslu‘na, da je razmejitev med Italijo in Jugoslavijo ve~inoma sledila jugoslovanskim<br />

pri~akovanjem 3 .<br />

V okviru PNOO, organa, ki je {tirideset dni izvajal civilno oblast v osvobojenem Trstu, so bili<br />

postavljeni temelji za prerod in reorganizacijo primorskih Slovencev. Pod njegovim okriljem so<br />

delovale {tevilne sekcije, ustanovljene v vojnem obdobju (upravna, finan~na, kulturna, pravna<br />

itd.), ki so v prenovljeni obliki nadaljevale delo tudi po koncu vojne.<br />

Prvega junija 1945 je bila ustanovljena Prosvetna komisija, sestavljena iz dveh sekcij, slovenske<br />

in italijanske: slovensko sekcijo je vodil Zorko Jelin~i~ (1900-1965) 4 , eden od ustanoviteljev<br />

ilegalne organizacije TIGR, obsojenec s strani Posebnega sodi{~azadr‘avno varnost in aktivist<br />

PNOO. Med nalogami komisije je bilo spodbujanje k obuditvi kulturnih dru{tev, reorganizacija<br />

slovenskega {olskega sistema, nadzor nad izdajo u~benikov, organiziranje te~ajev slovenskega<br />

jezika 5 .<br />

Slabo poznavanje slovenskega jezika je bila ena najve~jih te‘av nove povojne stvarnosti, saj<br />

je bilo celotnim generacijam onemogo~eno {olanje v maternem jeziku; Gentilejeva reforma iz<br />

lete 1923 je namre~ zaprla slovenske {ole, u~itelje pa premestila v razli~ne dele Italije. ^eprav<br />

je bilo med vojno ustanovljeno nekaj »partizanskih {ol«, je bilo njihovo delovanje iz razumljivih<br />

razlogov omejeno in slovenska {ola je lahko dobila {iroko in artikulirano strukturo {ele leto<br />

1945. Prav na {olskem podro~ju je potekal dolg in trd boj med Zavezni{ko voja{ko upravo ter<br />

kulturno komisijo PNOO in kasneje Slovensko-hrvatsko prosvetno zvezo, ki je obto‘evala<br />

angle{koameri{ke oblasti, da so zaposlile veliko biv{ih kolaboracionistov oziroma slovenskih<br />

intelektualcev, ki so zbe‘ali iz Jugoslavije; poleg tega je ZVU o~itala, da vodi izrazito omejevalno<br />

politiko do slovenskega {olstva (zapiranje {ol, odpu{~anje u~iteljskega osebja, prepoved<br />

dolo~enih u~benikov itd.) 6 .

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!