preme1.chp:Corel VENTURA - TRIESTE Books

270 Guido Botteri
direktor Jo‘e Javor{ek (avtor dragocene knjige pri~evanj, objavljene 1979) se je preselil v Trst
v pri~akovanju osvoboditve slovenske prestolnice, kjer je kasneje prevzel vodenje republi{kega
radia. Jugoslovani so se obrnili na nekdanjega direktorja EIAR-ja, admirala Francesca De
Orestisa, ki je na njihovo pro{njo sklical radijsko osebje – tako tehni~no in upravno kot
umetni{ko, vklju~no s sodelavci, glasbeniki in igralci – in jim ponudil nadaljevanje dela.
Velikanska ve~ina je ponudbo sprejela. V uredni{tvu je ostal tudi novinar, ki se je vklju~il v
»Radio Ettore Muti« in nato prevzel uradno odgovornost za njegovo delovanje pod nacisti~no
upravo (po letu 1945 je postal indipendentist in sodelavec ~asnika »Corriere di Trieste«).
»Partizansko« uredni{tvo so sestavljali garibaldinci (vklju~eni v jugoslovansko vojsko) Vladimir
Kenda, Tr‘i~an Romano De Mejo (edini, ki je ostal na RAI-u) in Ennio Agostini. Italijanski
programi so bili zaupani partizanskemu majorju Giorgiu Jaksetichu, ki je kasneje prevzel
uredni{tvo tr‘a{kega komunisti~nega dnevnika Il lavoratore in se nato preselil v Bocen kot
funkcionar-sekretar Komunisti~ne stranke. Jaksetich, ki je opravljal tudi funkcijo voja{kega
viceguvernerja Trsta, je v govoru, predvajanem 26. maja, povedal: »V mnogih smo pri{li na
radio, da bi izrazili vzgibe, ki so nas privedli do odlo~itve, da se zavzemamo za avtonomni Trst
v novi Titovi federalni Jugoslaviji«. In dodal: »Niso izostali napadi s strani sovra‘nikov: ker
nismo dobi~karski oblastniki, ker nas ne morejo napadati iz moralnega vidika, so uporabili
edino oro‘je, ki jim je ostalo, in nas obto‘ili, da smo se prodali Jugoslovanom«. Med odgovornimi
na Radio Trstu je bila tudi Herta Haas, Titova prva ‘ena, s partizanskim imenom Vera
Savi}.
Prvi »civilni« direktor Radia Trst – Trieste je bil Gori~an (tr‘a{ke matere) Miro Korsi~,kije
ostal na svojem mestu {e dve leti pod angloameri{ko voja{ko upravo in nato kot mnogi njegovi
sodelavci od{el na Radio Koper. V »titovskem« obdobju so programi v italijanskem jeziku
ve~inoma sledili prej{njim vzorcem, seveda z razli~nimi vsebinami in ob prisotnosti mnogih
partizanskih pevskih zborov: nadaljevali so se koncerti pod vodstvom dirigentov Giacoma
Cipcija (za katerega se je izkazalo, da je bil nekak{en jugoslovanski agent in se je kasneje preselil
v Ljubljano), Toffola in Trosta; nadaljevala so se predvajanja lahke glasbe malih orkestrov pod
vodstvom Guida Cergolija in Roberta Erlacha, ki se jima je pridru‘il {e mali orkester harmonika{inje
Saverie Zacutti; nadaljevale so se radijske igre pod vodstvom Giulia Rollija in Angela
Cecchelina, ki so mu ‘e nacisti dovolili predvajanje komedij v tr‘a{kem nare~ju, prepovedanih
v ~asu fa{izma; nadaljeval se je tudi nedeljski prenos ma{e iz stolnice Svetega Justa.
Do spremembe pravnega statusa tr‘a{kega radia je pri{lo {ele 7. junija 1945, ko je Tr‘a{ki
osvobodilni svet (ki mu je predsedoval komunisti~ni odvetnik Giuseppe Pogassi, tajnik pa je bil
slovenski ribi~ Franc [toka), ki so mu jugoslovanske zasedbene sile zaupale »za~asno upravo
mesta«, izdal uredbo o konfiskaciji premo‘enja EIAR-ja, obto‘enega, da je »dosledno slu‘il
fa{isti~ni in nato nacisti~ni propagandi«. Naslednjega dne je svet v skladu z dolo~ili odloka za
direktorja imenoval tr‘a{kega glasbenika Maria Bugamellija in in‘. Giuseppeja Mejaka, brez
navedbe funkcije. Jugoslovanske uredbe so predvidevale zdru‘itev radijske postaje in Glasbenega
zavoda. Po {tirih dnevih od imenovanja Bugamellija so morale jugoslovanske enote
zapustiti Trst in vse uredbe, ki jih je sprejela jugoslovanska uprava – skoraj vse so ostale na
papirju –, so se smatrale za ni~ne, tudi tiste, ki uradno niso bile razveljavljene.
Ob – oziroma, natan~neje, isto~asno z – jugoslovanskim »Radiem Svobodni Trst« je,
predvsem v zadnjih dneh jugoslovanske okupacije, deloval tudi Radio Trieste Libertà (»Radio
Trst Svoboda«), o katerem se je do sedaj malo govorilo in pisalo. Obstaja le be‘na omemba v
knjigi, ki jo je Ennio Maserati leta 1963 posvetil jugoslovanski zasedbi Trsta (L’occupazione
jugoslava di Trieste): »obve{~evalna slu‘ba« ponovno ilegalnega CLN-ja, »pod vodstvom Claudia
Villija, pogumnega borca, ki ga je britanska VIII. armada odlikovala na italijanski fronti«,