preme1.chp:Corel VENTURA - TRIESTE Books

Slovenska radijska postaja v Trstu in Radio Koper. Primerjava propagandnih modelov 259
Neko projugoslovansko politi~no poro~ilo julija 1949 32 ugotavlja, da so bili po enem mesecu
in pol oddajanja koprskega radia programi v italijanskem jeziku ‘e takoj uspe{ni. Zanimanje
zanje je bilo precej{nje ne samo v Trstu, ampak tudi v Furlaniji in v Srednji Italiji. Napade, ki
jih je spro‘il neofa{isti~ni in reakcionarni ter jugoslovanskim oblastem nasprotni tisk, so sprejeli
kot uspeh nove radijske postaje. Stanje slovenskih sporedov pa je bilo druga~no. Prvi ravnatelj
Danilo Mili~ je upal, da bo dobival mnogo ve~ pomo~i iz Trsta in Ljubljane. Ugotavljal je
nadalje te‘ave v glasbenem oddelku in pri oddajah v hrva{kem jeziku. Mili~ je tudi zagovarjal
na~elo, naj se vse vesti izbirajo na osnovi »naprednosti«, in zato so se mu zdele neopravi~ene
kritike, ki so letele nanj, ~e{ da so koprske oddaje podobne tr‘a{kim. Nekateri so dol‘ili celo
osebje, da je reakcionarno. Hudo pomanjkljive so bile vesti iz glavnega kraja cone A. Po
Mili~evem mnenju bi zato bilo treba imeti posebnega dopisnika, ki bi vesti po{iljal iz Trsta.
Ve~jih problemov glede stro{kov ni bilo, razen da so poskrbeli za namestitev v mestu samo
enemu sodelavcu, drugi pa so se vozili iz Ankarana ali iz Trsta. Oblasti bi vsekakor morale
investirati ve~ denarja, da bi imeli uspe{no radijsko postajo, pi{e Mili~. Dejavnost radijske
postaje pa so pogojevali tudi tehni~ni problemi: obljube, da bo oddajnik po prvem mesecu
dosegel 5 kW, niso dr‘ali.
Septembra in decembra 33 so sku{ali stanje oddajnika izbolj{ati, toda zdi se, da so bili ti
poskusi samo formalni. Tudi vodstvo slovenske komunisti~ne partije je menilo 34 , da je nujno
pove~ati zmogljivost oddajanja koprske radijske postaje, zlasti ker so jo radijske postaje v Italiji
skoraj prekrile. Partijski voditelji so predlagali, da bo mogo~e u~inkovitost te radijske postaje
izbolj{ati samo z odpravo radijske postaje v Novi Gorici. In tako so tudi naredili.
V prvih letih je Radio Koper dejansko razpolagal z oddajnikom samo od 0,6 do 0,7 kW, a je
njegova sli{nost vsekakor bila tolik{na, kakr{no so si jo oblasti za~rtale. [ele septembra 1951 (ali
po nekaterih drugih virih 35 {ele leta 1952) so namestili nov in mo~nej{i oddajnik 7 kW na Belem
Kri‘u 36 .Mo~ novega oddajnika je seveda bila velika. Valovi Radia Koper so na severu dosegali
Maribor, na vzhodu Zagreb in Osijek, na jugovhodu Split, na zahodu Genovo, Milano in
Torino ter na jugu skoraj vsa italijanska mesta na Jadranski obali 37 .
Vza~etku je Radio Koper oddajal {est ur na dan v treh uradnih jezikih cone B: v sloven{~ini,
italijan{~ini in hrva{~ini. V prvih ~asih je kolegom na Primorskem prisko~il na pomo~ Radio
Ljubljana 38 . Iz pri~evanj izhaja 39 , da so bile {tevilne improvizacije tudi na tehni~ni ravni; zelo
pomembno pa je bilo veliko navdu{enje osebja.
Tudi na Radiu Koper so morali zvesto slediti liniji jugoslovanskih oblasti, zlasti pri oddajanju
politi~nih vesti in zunanjepoliti~nih pregledov. Enako je veljalo glede sprejemanja osebja v
slu‘bo. Vendar iz zapisnikov krajevne komunisti~ne partije in krajevnega agitpropa izhaja, da
stanje v prvih mesecih ni bilo zadovoljivo. Tako imenovani boj proti kominformu (sam politbiro
centralnega komiteja KPS je junija 1949 bil mnenja 40 , naj prihaja ta boj na radijskih postajah
~im bolj do izraza) je bil med najpomembnej{imi problemi. Med prioritetami partijske ideolo{ke
linije v septembru 1949 je bila okrepitev tega boja, in to tudi prek radijskih valov, zato je
bilo nujno okrepiti tak{no linijo tudi na radiu. V vrstah istrske komunisti~ne partije so septembra
letele kritike proti tistim, ki so prihajali na radio iz Trsta. Poudarjali so tudi, da je ve~ina
oddaj v italijanskem jeziku, a da je treba v italijan{~ini oddajati tudi vesti glede kominforma.
Med sejo krajevnega komiteja Komunisti~ne partije STO-ja dne 21. septembra so ugotavljali,
da je treba paziti pri sprejemanju v slu‘bo italijanskega osebja: takrat naj bi bila sloven{~ina v
javnosti nezadostno prisotna, zato ni bilo v istrskem okro‘ju na splo{no dosledne dvojezi~nosti,
av{kodo Slovencev. Krajevni partijski aparat se je bal, da so v Ljubljani sicer podprli ustanovitev
radijske postaje v Kopru, ni pa jim uspelo, da bi jo usmerili na dosledno ideolo{ko linijo.
Znotraj nove radijske postaje je torej nastala neke vrste »dr‘avavdr‘avi« in radijska postaja v