preme1.chp:Corel VENTURA - TRIESTE Books

258 Gorazd Bajc
Radio Koper
Oblasti v Ljubljani so sku{ale zajeziti vpliv tr‘a{kega radia z radijskimi oddajniki v coni B.
Najbolj znana in najpomembnej{a je bila radijska postaja v Kopru. Pred to so zasnovali radijsko
postajo v Ajdov{~ini, ki je delovala kot relejna postaja Radia Ljubljana na ozemlju Ajdov{~ine,
Gorice, Vipavske doline in tr‘a{kega Krasa. Po nekaterih spominskih pri~evanjih naj bi ta
relejna postaja prenehala delovati jeseni leta 1947, drugi pa pi{ejo, da je oddajala do 27.
novembra 1948, ko jo je nadomestil Radio Nova Gorica, ki pa je ohranil prej{nje ajdovsko
poimenovanje. Dokon~no je ta radijska postaja prenehala delovati 18. aprila 1951 25 .
Eden izmed voditeljev v coni B v Istri 26 v svojih spominih pi{e, da so se priprave za radio
Koper za~ele takoj po ustanovitvi Svobodnega tr‘a{kega ozemlja. O~itno je to bil velik podvig,
saj je radijska postaja za~ela oddajati {ele ~ez kaki dve leti, in sicer 25. maja 1949.
Novo radijsko postajo je bilo treba ustanoviti kot protiute‘ Radiu Trst in drugim radijskim
postajam, da bi zlasti tr‘a{kim poslu{alcem povedali resnico o boju za meje, da bi krepili
italijansko-slovensko bratstvo pred propagando zahodnih in kominformovskih sredstev
mno‘i~nega obve{~anja, da bi objektivno pojasnjevali razvoj socializma v Jugoslaviji itd. Ta
radijska postaja je hotela biti tudi neke vrste odprto okno socialisti~ne Jugoslavije v svet. Zato
so tudi zagovorniki te radijske postaje priznavali, da postaja namenja ve~jo pozornost zunanjepoliti~nim
in obmejnim vestem (to je vestem iz cone A) kot pa krajevni kroniki. Ve~ina oddaj
je namre~ obravnavala politi~na vpra{anja. Zato je bilo zunanjepoliti~no uredni{tvo najbolj
{tevilno in najbolj u~inkovito, z redno pla~anim osebjem. Odgovorni pri radijski postaji so tudi
nameravali pove~ati njihovo u~inkovitost in okrepiti {tevilo dopisnikov iz Trsta in poro~evalcev
iz Furlanije, Gori{kega, Bene{ke Slovenije in tudi iz same Istre, s Primorskega in iz bujskega
okro‘ja. Protipropagandna vloga je bila v bistvu zna~ilna za prvo obdobje, ki se je kon~alo z
razmejitvijo leta 1954 27 . Vsekakor so tudi kasneje menili 28 , da so oddaje koprskega radia dragocen
prispevek pri pravilnem informiranju italijanskega javnega mnenja, zlasti delavskega razreda.
Radijska postaja, ki se je imenovala Radio jugoslovanske cone Trsta – Radio Trieste zona
Jugoslava, je bila formalno last podjetja D.D. Radiofonia S.A., ki ga je Jugoslovanska voja{ka
uprava v coni B ustanovila oktobra leta 1949. Postajo so leta 1953 uradno preimenovali v Radio
Koper – Radio Capodistria 29 . Po podpisu Londonskega memoranduma leta 1954 se je Radio
Koper zdru‘il z Radiom Ljubljana.
@e od samega za~etka je Radio Koper posebno pozornost posve~al oddajam v italijanskem
jeziku, da bi tako po{iljal v eter informacije, ki bi se postavile po robu sovra‘ni propagandi bodisi
reakcionarnih zahodnih krogov kakor tudi kominformovcev. Kulturno uredni{tvo v italijanskem
jeziku je bilo takoj po zunanjepoliti~nem uredni{tvu najpomembnej{e. [tevilo ur oddajanja
v sloven{~ini prakti~no ni presegalo {tevila ur v italijanskem jeziku. V raznih poro~ilih so
vedno hvalili zavzetost italijanskih sodelavcev, ki so pripravljali ob{irne in v nekem smislu
inovativne oddaje. Sicer pa je bilo v prvih petih letih oddajanja tudi precej te‘av, na primer v
zvezi z napovedovalci. Vodstvo radia je tudi sku{alo izkoristiti dejstvo, da je bilo v Trstu mnogo
radijskih naro~nikov, celo ve~ kot v osrednji Sloveniji. Za koprski radio so se zanimali tudi v
Furlaniji in v Bene{ki Sloveniji, kot dokazujejo {tevilna pohvalna pisma, ki so jih po{iljali na
radio. Vloga oddaj v italijanskem jeziku se je pove~ala, ko je radijska postaja na Reki skr~ila
{tevilo ur oddajanja v italijan{~ini, Radio Jugoslavija pa jih je v celoti odpravil 30 . Tudi Radio
Ljubljana je oddajal nekaj ur sporeda v italijanskem jeziku, a so pri agitpropu konec leta 1950
bili mnenja, da take oddaje niso primerne. Vsekakor so jih nameravali izbolj{ati, mogo~e tako,
da bi povabili k sodelovanju predstavnike italijanskega radia in filma, seveda napredne usmeritve
31 .