preme1.chp:Corel VENTURA - TRIESTE Books
Share Embed Flag
Download ePaper

preme1.chp:Corel VENTURA - TRIESTE Books

preme1.chp:Corel VENTURA - TRIESTE Books preme1.chp:Corel VENTURA - TRIESTE Books

freeterritorytrieste.com
from freeterritorytrieste.com More from this publisher
29.11.2014 Views

254 Gorazd Bajc 24 J. Pirjevec, «Trst je na{!», Boj Slovencev za morje (1848–1954), in stampa. 25 Alcuni dati in: J. Zorn, Kronika..., 4 novembre 1971, p. 3, in: AS 1215, b. 1, fasc. 23; J. Zorn, Kronika..., 8 dicembre 1972, pp. 29, 34, 37–41 e Kronika... leto 1951, pp. 23, 24, ivi, b. 59; G. Candussi, Storia della radiodiffusione, vol. I, Trieste 1993, pp. 204-211; J. Rosa, V. Tul, Ajdovsko-[turske kulturne podobe v prelomnih letih 1945–1947, in «Gori{ki letnik», n. 28, 2001, pp. 413-415. 26 J. Beltram, Pomlad v Istri, Lipa – ZTT, Koper – Trst, p. 324. 27 Per es. Relazione, dicembre 1974, in: AS 537, b. 1118, fasc. 2739; Relazione, 15 dicembre 1961, p. 6, in: AINV, Splo{ni arhiv, D III 4/a, b. 1629; Relazione, 1974, p. 1, ivi, b. 738; Relazione, Predlog..., senza data, p. 1, in: AS 1215, b. 1, fasc. 13; Relazione storica, 1954, Introduzione, p. 1 e Program, pp. 1–3, ivi, fasc. 14; Relazione, novembre 1965, p. 2, ivi, fasc. 17; Discorso inaugurale, p. 3, ivi, fasc. 22; J. Zorn, Kronika..., 4 novembre 1971, pp. 3, 4, 16, 17, 22, ivi, fasc. 23; J. Zorn, Kronika... 1953, p.18eKronika... 1954, pp. 26–30, ivi, b. 59; Relazione, p. 1, in: Archivio RTV Koper-Capodistria (ARTVK-C), documentazione non inventariata; M. Abram relazione, Mesto..., senza data, p. 1, ivi; Relazione, gennaio 1979, p. 1, ivi; Inaugurazione della nuova emittente, in «Radio Trieste – Zona Jugoslava», n. 2, 15. X. – 31. X. 1951, p. 1 (copia della pubblicazione in: Slovenija Pokrajinski arhiv Koper, fondo 290, b. 4, fasc. 10). 28 Per es. Relazione, gennaio 1957, p. 8, in: AINV, Splo{ni arhiv, D III 4/a, b. 1639. 29 Gazzetta Ufficiale della VUJA, a. III, n. 6, 1 dicembre 1949 (copia in: AS 1215, b. 1, fasc. 1/1); J. Zorn, Kronika..., 4 novembre 1971, pp. 9-14, ivi, fasc. 23. 30 Singoli dati in: Relazione storica, 1954, Program, pp. 4, 5 e Programsko izvajalski oddelek, pp. 1, 2, in: AS 1215, b. 1, fasc. 14; J. Zorn, Kronika..., 4 novembre 1971, p. 20, Pogovor z L. Vilharjem..., 17. e 18. novembre 1971 e Pogovor z M. Abramom, 18 novembre 1971, p. 1, ivi, fasc. 23; cfr. J. Beltram, Pomlad v Istri, cit., p. 324. 31 Verbale, 11 dicembre 1950, in: AS 1589, b. 30 (Agit-prop), fasc. 769. 32 Danilo Mili~, Poro~ilo, 15 luglio 1949 e il resoconto spese, 24 maggio–2 luglio 1949 con l’elenco degli investimenti, in: AS 1529, b. 7, fasc. leto 1949. 33 Verbale, 21 settembre 1949, in: AS 1589, b. 48, fasc. 10; Rok al comadante della VUJA Mirko Lenac, 6 dicembre 1949 e Mirko Lenac a Boris Kraigher, 12 dicembre 1949, in: AS 1529, b. 7, fasc. leto 1949. 34 Verbale, 18 agosto 1950, pubblicato in D. Drnov{ek, Zapisniki, cit., p. 221. 35 Relazione, giugno 1958, p. 2, in: AS 1215, b. 1, fasc. 15; Relazione, 25 gennaio 1957, p. 1, in: AINV, Splo{ni arhiv, D III 4/a, b. 1639; Relazione, 15 dicembre 1961, p. 1, ivi, b. 1629; Relazione, 1961, p. 1 e Relazione, gennaio 1979, p. 2, in: ARTVK-C, documentazione non inventariata; L. Omladi}, Koper – Radio – Capodistria, Radio Koper-Capodistria, Koper 1979, p. 13. 36 Relazione storica, 1954, Introduzione, p. 1, in: AS 1215, b. 1, fasc. 14; Ricordi di Fran~ek Drenovec [1951], p. 3, ivi, fasc. 22; J. Beltram, Pomlad v Istri, cit., pp. 323, 324. 37 J. Zorn, Kronika..., 4 novembre 1971, sottotitolo Za~etni..., in: AS 1215, b. 1, fasc. 23. 38 Relazione, Predlog..., senza data, p. 1, in: AS 1215, b. 1, fasc. 13; Relazione storica, 1954, Introduzione, p. 1, ivi, fasc. 14; J. Zorn, Kronika..., 4 novembre 1971, p. 4, 16, 19, ivi, fasc. 23. 39 Interviste ai protagonisti, non datate, pp. 1, 3, 5–9, in: AS 1215, b. 1, fasc. 22; J. Zorn, Kronika..., 4 novembre 1971, pp. 6–8, 22, ivi, fasc. 23; Mili~, Poro~ilo, 15 luglio 1949, pp. 7, 8, in: AS 1529, b. 7, fasc. leto 1949. 40 Verbale, 3 giugno 1949 pubblicato in D. Drnov{ek, Zapisniki, cit., p. 159. 41 Relazione, O agitacijskem..., non datata; Relazione, 7 settembre 1949; Relazione, dal 1 all’11 settembre 1949; Verbale, 21 settembre 1949; Verbale, 21 settembre 1949, in: AS 1589, b. 48, fasc. 10. 42 Poro~ilo o stanju..., in: AS 1589, b. 1536, fasc. 101/leto 1950 Okro‘ni Komite KPS za Istro-Koper. 43 Relazione, Poro~ilo o volilni kampaniji, non datata, in: AS 1589, b. 1536, fasc. 101/leto 1950 Volitve v Istrskem okro‘ju leta 1950. 44 Verbale, 5 gennaio 1951, in: AS 1589, b. 30 (Agit-prop), fasc. 769. 45 Ivo Jurki~ per Franc Kimovec, 14 febbraio 1951 e risposta dell’Agit-prop CC PCS, senza data, in: AS 1589, b. 30 (Agit-prop), fasc. 822. 46 Verbale, 20 novembre 1952, pubblicato in D. Drnov{ek, Zapisniki, cit., pp. 320, 321.

Slovenska radijska postaja v Trstu in Radio Koper. Primerjava propagandnih modelov 255 Slovenska radijska postaja v Trstu in Radio Koper. Primerjava propagandnih modelov * Gorazd Bajc Slovenski radio v coni A Potem ko se je za~asna jugoslovanska uprava v Trstu kon~ala, so vodenje radijske postaje prevzeli Angloameri~ani. Dobro leto so italijanske in slovenske sporede oddajali na isti frekvenci. Od 17. junija 1946 dalje pa je za~ela delovati samostojna slovenska oddajna postaja Radio Trst II. Potem ko so leta 1954 re{ili mejno vpra{anje, je tr‘a{ki radijski sede‘ prevzela italijanska radiotelevizijska ustanova RAI. Slovensko radijsko postajo so 8. marca 1955 preimenovali v RAI – Radio Trst A 1 . Z ustanovitvijo Zavezni{ke voja{ke uprave (ZVU) se je zdelo, da se bo polo‘aj na tr‘a{ki radijski postaji takoj spremenil v {kodo projugoslovanske strani. Vendar v prvih mesecih ni pri{lo do drasti~nih sprememb. Projugoslovanska stran je kljub postopnim spremembam ohranila dolo~en vpliv na radijske sporede do konca leta 1946. Neko podrobno projugoslovansko poro~ilo 2 navaja pet faz, ki so privedle do odprave projugoslovanskega vpliva na radiu. I) Britanski major Astley, ki je bil do konca leta 1945 odgovoren za radijsko postajo, ni sprejel nobene bistvene spremembe. Pomembnej{a sta bila le dva njegova ukrepa: 3. septembra je izdal ukaz, naj se pri napovedi radijske postaje ne uporablja sloven{~ina, in v slu‘bo je sprejel tri name{~ence, ki jih je projugoslovanska stran dol‘ila, da so njeni nasprotniki. II) Astleya je nasledil Erskin, ki se je uklonil italijanskemu pritisku in ukazal, naj oddaje v sloven{~ini gredo v eter samo ob to~no dolo~eni uri. Odpravil je tudi oddaje s projugoslovansko ideolo{ko vsebino. Pod pritiskom javnega mnenja so jih sicer obnovili, a so jih preimenovali. Vsekakor so {e vedno {le v eter komunisti~ne radijske oddaje, proti katerim so protestirali katoli~ani, ki so nasprotovali jugoslovanskemu re‘imu. Glasnik teh nasprotnikov je bil gori{ki tednik Slovenski Primorec, ki je objavil nekaj protestnih ~lankov 3 . Projugoslovansko stran je najbolj vznemirjal vpliv, ki ga je imel tr‘a{ki radio onstran meje. Zato je proti temu morala reagirati. Na raznih sejah projugoslovanskih organizacij so predlagali, naj bi ustanovili posebno informacijsko slu‘bo, ki bi nadzirala delovanje in oddaje radijskih voditeljev. Tak{na slu‘ba naj bi sistemati~no pobijala {irjenje tendencioznih vesti 4 . Niso seveda manjkale kritike na ra~un ~edalje {tevilnej{ih oddaj nasprotnikov. Tak{ne oddaje so opredelili kot reakcionarne, kot sredstva protikomunisti~ne in protititovske propagande in kot napad na vzhodne demokracije in podobno 5 . V tem smislu je zelo zanimivo poro~anje Primorskega dnevnika. Na njegovih straneh se vrstijo ~lanki, v katerih projugoslovanska stran kritizira tr‘a{ki radio, ter vesti o ukrepih ZVU proti Slovencem, na primer na {olskem podro~ju 6 . V prvih sedmih mesecih dnevnik v glavnem kritizira, da so pove~ali {tevilo ur oddajanja v italijan{~ini na ra~un oddajanja v sloven{~ini 7 . V projugoslovanskem taboru so se prav kmalu zavedli, da so prenehali prav s tistimi oddajami, ki so mu bile ideolo{ko najbli‘e 8 . Aprila 1946 je bil v »Primorskem dnevniku« objavljen prvi ~lanek, ki odkrito kritizira radijska poro~ila v sloven{~ini; ta naj bi pod prikritim videzom objektivnosti vsebovala neresni~ne vesti o Jugoslaviji in njenem velikem zavezniku

Slovenska radijska postaja v Trstu in Radio Koper. Primerjava propagandnih modelov 255<br />

Slovenska radijska postaja v Trstu in Radio Koper. Primerjava propagandnih<br />

modelov *<br />

Gorazd Bajc<br />

Slovenski radio v coni A<br />

Potem ko se je za~asna jugoslovanska uprava v Trstu kon~ala, so vodenje radijske postaje<br />

prevzeli Angloameri~ani. Dobro leto so italijanske in slovenske sporede oddajali na isti frekvenci.<br />

Od 17. junija 1946 dalje pa je za~ela delovati samostojna slovenska oddajna postaja Radio<br />

Trst II. Potem ko so leta 1954 re{ili mejno vpra{anje, je tr‘a{ki radijski sede‘ prevzela italijanska<br />

radiotelevizijska ustanova RAI. Slovensko radijsko postajo so 8. marca 1955 preimenovali v RAI<br />

– Radio Trst A 1 .<br />

Z ustanovitvijo Zavezni{ke voja{ke uprave (ZVU) se je zdelo, da se bo polo‘aj na tr‘a{ki<br />

radijski postaji takoj spremenil v {kodo projugoslovanske strani. Vendar v prvih mesecih ni<br />

pri{lo do drasti~nih sprememb. Projugoslovanska stran je kljub postopnim spremembam ohranila<br />

dolo~en vpliv na radijske sporede do konca leta 1946. Neko podrobno projugoslovansko<br />

poro~ilo 2 navaja pet faz, ki so privedle do odprave projugoslovanskega vpliva na radiu.<br />

I) Britanski major Astley, ki je bil do konca leta 1945 odgovoren za radijsko postajo, ni sprejel<br />

nobene bistvene spremembe. Pomembnej{a sta bila le dva njegova ukrepa: 3. septembra je<br />

izdal ukaz, naj se pri napovedi radijske postaje ne uporablja sloven{~ina, in v slu‘bo je<br />

sprejel tri name{~ence, ki jih je projugoslovanska stran dol‘ila, da so njeni nasprotniki.<br />

II)<br />

Astleya je nasledil Erskin, ki se je uklonil italijanskemu pritisku in ukazal, naj oddaje v<br />

sloven{~ini gredo v eter samo ob to~no dolo~eni uri. Odpravil je tudi oddaje s<br />

projugoslovansko ideolo{ko vsebino. Pod pritiskom javnega mnenja so jih sicer obnovili, a<br />

so jih preimenovali.<br />

Vsekakor so {e vedno {le v eter komunisti~ne radijske oddaje, proti katerim so protestirali<br />

katoli~ani, ki so nasprotovali jugoslovanskemu re‘imu. Glasnik teh nasprotnikov je bil gori{ki<br />

tednik Slovenski Primorec, ki je objavil nekaj protestnih ~lankov 3 .<br />

Projugoslovansko stran je najbolj vznemirjal vpliv, ki ga je imel tr‘a{ki radio onstran meje.<br />

Zato je proti temu morala reagirati. Na raznih sejah projugoslovanskih organizacij so predlagali,<br />

naj bi ustanovili posebno informacijsko slu‘bo, ki bi nadzirala delovanje in oddaje radijskih<br />

voditeljev. Tak{na slu‘ba naj bi sistemati~no pobijala {irjenje tendencioznih vesti 4 .<br />

Niso seveda manjkale kritike na ra~un ~edalje {tevilnej{ih oddaj nasprotnikov. Tak{ne<br />

oddaje so opredelili kot reakcionarne, kot sredstva protikomunisti~ne in protititovske propagande<br />

in kot napad na vzhodne demokracije in podobno 5 . V tem smislu je zelo zanimivo<br />

poro~anje Primorskega dnevnika. Na njegovih straneh se vrstijo ~lanki, v katerih projugoslovanska<br />

stran kritizira tr‘a{ki radio, ter vesti o ukrepih ZVU proti Slovencem, na primer na {olskem<br />

podro~ju 6 . V prvih sedmih mesecih dnevnik v glavnem kritizira, da so pove~ali {tevilo ur<br />

oddajanja v italijan{~ini na ra~un oddajanja v sloven{~ini 7 .<br />

V projugoslovanskem taboru so se prav kmalu zavedli, da so prenehali prav s tistimi<br />

oddajami, ki so mu bile ideolo{ko najbli‘e 8 . Aprila 1946 je bil v »Primorskem dnevniku«<br />

objavljen prvi ~lanek, ki odkrito kritizira radijska poro~ila v sloven{~ini; ta naj bi pod prikritim<br />

videzom objektivnosti vsebovala neresni~ne vesti o Jugoslaviji in njenem velikem zavezniku

logo

Prodotti

Risorse

Aziende

Terms of service
Privacy policy
Cookie policy
Cookie settings
Imprint
Change language
Made with love in Switzerland
© 2024 Yumpu.com all rights reserved

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!