preme1.chp:Corel VENTURA - TRIESTE Books

Kulture obnove 245
slutiti, da gre za vzgojno shemo, postavljeno z vrha; naj se je izobra‘evalna sekcija ZVU {e tako
pogosto trudila vzpostaviti mre‘e vklju~evanja, prostore razpravljanja in pristope sprave, so
Slovenci (in tudi mnogi Italijani), ki so si ‘eleli korenitih dru‘benih sprememb, ostali gluhi na
tak{ne pozive. Po drugi strani pa je v ~asu, ko se je vse bolj izrisovala vsebina mirovnega
sporazuma za pora‘eno nacijo, velika ve~ina Italijanov svoja stali{~a radikalizirala in sprejela
nove motive za zavra~anje slovenske in hrva{ke stvarnosti. Uspeh predlogov {olskih reform, ki
so jih predlagali omenjeni pedagogi (dejavna {ola, participativno {olsko ‘ivljenje, ustvarjalna
izmenjava med u~enci in u~itelji, vrednotenje znanstvene kulture, poudarek na dejavnosti
nasproti abstraktnim pravilom), je tr~il na zavrnitve, ki so bile tudi politi~no pogojene in
povezane z italijanskim nacionalnim ponosom, ki je povzdigoval visoko civilizacijo plemenitih
izvorov proti »mladim« in premalo modrim civilizacijam.
Drugi prispevki ka‘ejo na kulturno ‘ivahnost tistih, ki so hoteli pokazati pomembnost
samostojno odkritih ali ponovno iznajdenih kulturnih in dru{tvenih dobrin na tem ob~utljivem
obmo~ju: za razumevanje ‘ivahnost neke obnove je ideolo{ki klju~ nezadosten.
Na tem mestu moramo ‘al pustiti ob strani zanimivo vpra{anje kontaminacij: v filmografiji
(koliko sovjetskih in ameri{kih filmov, v lovu za neznanimi dragocenostmi, je predvajal dejavni
Kro‘ek za kulturo in umetnosti?), v umetnosti in v znanosti (koliko angloameri{kih znanstvenih,
naravoslovnih, fizikalno-matemati~nih, dru‘boslovnih, psiholo{kih, pedago{kih del je univerza
raz{irila po ozemlju?). Gotovo je bil mo~en predvsem ameri{ki vpliv: v navadah, v mentalitetah,
vna~inih, ki so jih pre‘iveli po vojni izbrali za pre‘ivljanje prostega ~asa, v izboru novih oblik
socialne pomo~i. Mo~na je bila tudi radovednost pri odkrivanju – in to ne v vlogi emigrantov –
tistega modernega eldorada, onkraj nikoli razre{enih nesoglasij z osvoboditelji/okupatorji. Leta
1953 je pri tr‘a{ki zalo‘bi Borsatti iz{la ljubka knji‘ica Americanerie, v kateri je ameri{ki avtor
bralcu stran za stranjo predstavil narobe obrnjen svet, poln odprtih mo‘nosti, kinematografskih
serij, hi{nih aparatov, svobodnih ‘ensk, ki se lahko tudi svobodno lo~ujejo, mo~nih in pogumnih.
V besedilu se sem pa tja prika‘e ‘enska z »belimi kodri, elegantno obleko in klobu~kom […]
ali ‘enska v hla~ah in visokih petah, ki se sprehaja po trgu s cigareto« 19 .
Gradnja novega imaginarija in novih sanj se za~enja z majhnimi stvarmi.
(Prevedel Luka Lisjak Gabrijel~i~)
———————————
1 G. Gribaudi, Guerra totale, Bollati Boringhieri, Torino 2005.
2 Otvoritveni nagovor prorektorja Satte v Annuario della Università degli studi di Trieste, Trst 1946,
akademsko leto 1945-1946, str. 7-20.
3 S. Satta, De profundis, Adelphi, Milano 1980 (prva izdaja).
4 L. Savelli, La pace, v »Idea liberale«, 26. september 1945. O psevdonimu, cfr. A. Vinci, Inventare il
futuro: La facoltà di Lettere e Filosofia dell’Università di Trieste, EUT, Trst 2001, str. 54.
5 L. Savelli, La pace, cit.
6 B. Pincherle, Noi e gli slavi, v M. Rebeschini, Bruno Pincherle. Interventi e scritti, Piazzetta Stendhal,
Trst 2004, str. 169-171.
7 Prav tam, str. 180-181.
8 P. Karlsen, S. Spadaro (ur.), L’altra questione di Trieste, Libreria Editrice Goriziana, Gorica 2006.
9 A. Vinci, Inventare il futuro, cit., str. 92.
10 G. Crainz, Il dolore e l’esilio, Donzelli, Rim 2005, str. 32.