preme1.chp:Corel VENTURA - TRIESTE Books

Kulture obnove 241
Kulture obnove
Anna Maria Vinci
Gospodarska obnova, moralna obnova, obnova sistema vrednot, kamor znova umestiti
‘ivljenja posameznikov po razdejanju dolge in bole~e vojne 1 : to je bilo obzorje, v katerem se je
za~ela eksplozija kulturnega preporoda, ki jo je Trst do‘ivel podobno kot druge stvarnosti v
Italiji in Evropi. Enako je bilo navdu{enje in enako silno je bilo upanje na nov za~etek.
Druga~en (od italijanskega obzorja) pa je bil klob~i~ problemov na sporni in premi~ni meji
vzdol‘ razmejitvene ~rte, ki se je od samega za~etka kazala kot »razpoka, ki lo~i dvoje nasprotujo~ih
si svetov«.
Ko je Salvatore Satta, ki ga je ZVU imenovala za prorektorja v pri~akovanju izvedbe
nekaterih nujnih posegov za delovanje univerze (npr. epuracije osebja), novembra 1945 prebral
svoj prvi in edini otvoritveni nagovor, je bil poudarek na temah svobode in oblikovanja
»vsebinske« demokracije kot nujnega dodatka ideji domovine. Kljub te‘avnemu zgodovinskemu
trenutku se je zdelo, da je svoboda za~ela po~asi napredovati, bolj kot kadarkoli je bilo
‘ivo zaupanje v mo‘nost obnove vrednot miru in mirnega sobivanja. Pravnik, pesnik in pripovednik
je hotel verjeti v prihodnost, v bolj{i jutri. Njegov retori~ni ton ni skrival neprijetnih
prizorov bli‘nje preteklosti:
Sodni{ka halja ne kle~eplazi ve~ pred tujo uniformo […]; ni ve~ potrebno ra~unati, koliko
hlap~evske hvale mora biti v besedah, namenjenih nezbranemu hierarhu, da se bo tisti, ki jih
izreka, ohranil na svojem polo‘aju: jaz se vas ve~ ne bojim in vi niste ve~ iz strahu pred mano
obsojeni na brezsr~no navdu{enje 2 .
Salvatore Satta, ki je nekaj let pred tem z grenkobo in besom ‘aloval nad smrtjo domovine
kot prekinitvijo tesnih vezi, ki ~loveka povezujejo z ‘ivljenjem, in s tem nad rahljanjem odnosa
med sebstvom in skupnostjo, se je v nekaj potezah dotaknil ene najbolj bole~ih ran, ki jih je
zanikanje svobode povzro~ilo kulturi (in celotni dru‘bi): na eni strani hlap~evstvo in konformizem,
na drugi ~lovekova osamitev in osamljenost.
V besedilu ne manjkajo {e druga pomembna sporo~ila:
[…] Zaradi posebne geografske lege Trsta je verjetno, da boste ob sebi na{li mlade razli~nih ras
in razli~nih jezikov, ki so se formirali v razli~nih in marsikdaj nasprotnih izku{njah: med sabo se
boste prepoznali, onkraj vsakega posami~nega, {e tako plemenitega ob~utja, v eni sami skupni
besedi, svobodi […] 3 .
Za Satto je univerza »tempelj duha«, sredi{~e resni~nega preporoda po grozotah vojne in
diktature; takoj od za~etka pa postane tudi mesto, od koder se lahko sli{ijo pozivi in opomini,
ki brez strahu vstopijo v prostor politi~nega in mednarodnega soo~enja, ki se je odvijalo okoli
tr‘a{kega vpra{anja. Univerza se ne nudi le kot »simbol« vzvi{enih vrednot, ampak tudi kot
»delavnica« za pretres idej in vrednot: prostor, v katerem se mora kultura nau~iti, kako postati
dr‘avljansko zavzemanje. »Ljubezen do domovine« pomeni tako predvsem pravica lastnega
naroda do ‘ivljenja, ne pa zanikanje drugih: antifa{izem, ki ga na ves glas razgla{ajo profesorji
in rektor, je tesno povezan s tem ganjenim pozivom.