preme1.chp:Corel VENTURA - TRIESTE Books

218 Metka Gomba~
je pristajalo na zavezni{ke usluge le takrat, ko je bilo to nujno potrebno, pa {e to so opravili s
pristankom NOO. Tako je bilo na primer v Gorici, ki je imela poleg Slovencev v mestu tudi
mo~na slovenska predmestna naselja kot Solkan, [empeter, Vrtojba in druge kraje 25 .
Omenimo {e, da so zavezniki v okraju Brda in okraju Se‘ana dovolili upravljanje NOO pod
nadzorstvom ZVU do decembra 1945. Lahko re~emo, da je med okrajema in zavezniki vladal
nek konstruktivni status quo, ki so ga oboji upo{tevali 26 .
Po brisanju upravne in oblastne funkcije je Pokrajinski NOO bitko za ljudsko oblast zamenjal
z bojem za priklju~itev Slovenskega primorja in Trsta k Jugoslaviji, ki je pri{el najbolj do izraza
v pomladnih mesecih leta 1946, zlasti ob prihodu mednarodne razmejitvene komisije.
^eprav so se pristojnosti Pokrajinskega NOO v letu 1946 zmanj{ale, pa delo ni prenehalo.
Anga‘irali so se pri {tevilnih protestnih akcijah, demonstracijah, stavkah, ki so jih organizirale
politi~ne in strokovne organizacije in z vplivom, ki ga zavezniki niso mogli zanikati, je Pokrajinski
NOO uspel pritegniti k sodelovanju {iroke mno‘ice. Delo se je omejilo na ljudsko samopomo~,
predloge in nasvete, ki so jih ljudje, ~e povzamemo besede Franceta Bevka, sprejemali kot
zakon 27 .
Ljudje so hodili na sede‘e NOO po nasvete, toliko bolj potem, ko so se zavezni{ki vojaki v
raznih demonstracijah in protestnih manifestacijah nasilno obrnili proti njim. Voja{ka zasedba
Ljudskega doma v Gorici novembra 1946, ko so zavezniki iz stavbe izgnali vse slovenske
organizacije, ki so imele tam sede‘, zaplenili slike, knjige, zastave in arhive, je bila samo ena od
vrste dejanj, ki so jih ljudje ob~utili kot izredno krivi~ne.
Sklicevali so {e vedno zbore volivcev po vaseh Tr‘a{kega in Gori{kega okro‘ja (kar je
razvidno iz zapisnikov za leta 1945,1946,1947), kjer so obravnavali razne primere nepravilnosti,
kritizirali napake, sku{ali poiskati re{itve za mnoge spore in tudi nesoglasja, ki so se pojavljala
vva{kih skupnostih. ^e je bilo potrebno, so izvedli tudi nove volitve v krajevne NOO, kar nam
potrjujejo {tevilna tovrstna poro~ila. Za obdobje od jeseni 1945 do februarja 1947 lahko trdimo,
da so napeti odnosi med ZVU in Pokrajinskim NOO v coni A dajali pe~at vsemu delovanju
zavezni{ke uprave. Iz poro~il in dokumentacije je razvidno, da je vsem zavezni{kim prizadevanjem
navkljub obveljalo neko upravno in politi~no dvovladje, ki ga niso na~ele ne komisarske
uprave zaveznikov v ve~ini slovenskih ob~in, ne nasilje v Trstu in drugih mestih. O tem nejasnem
stanju je poro~al v London konec leta 1946 angle{ki obve{~evalec Sullivan, ko pravi, da so
Italijani po u~inkovitosti in politi~ni organiziranosti v Trstu »dale~ zadaj za prokomunisti~no
skupino... Ni skrivnost, da so organizirali kompletno vlado v senci proti ZVU in so se na dolgo
pripravljali na prevzem oblasti… 28 «
Podpisu mirovne pogodbe je sledil Proglas Pokrajinskega NOO z dne 23. februarja 1947, kjer
je bil na seji glavnega odbora sprejet sklep, da se s tem datumom razide, saj se je z razdelitvijo
Julijske krajine na tri dele, njegova naloga najvi{jega organa ljudske oblasti v Slovenskem
primorju in Trstu kon~ala 29 .