preme1.chp:Corel VENTURA - TRIESTE Books

preme1.chp:Corel VENTURA - TRIESTE Books preme1.chp:Corel VENTURA - TRIESTE Books

freeterritorytrieste.com
from freeterritorytrieste.com More from this publisher
29.11.2014 Views

216 Metka Gomba~ gojiti tudi v povojnem ~asu s skupnim prizadevanjem za tako upravo, ki bi odgovarjala ‘eljam in potrebam ljudstva.« Plod razgovorov in Proglasa je Izjava, s katero so zavezniki priznali Okro‘ni NOO za Gori{ko s predsednikom Jo‘efom [trukljem in vse okrajne NOO. To so potrdil z naredbo {t.1 in naredbo {t. 2, 26. junija 1945 (Aerea Order No 1erea Order No 2). Proglas in Izjava sta rodila kompromis in junija 1945 so J. [trukelj in cel izvr{ni odbor Gori{kega okro‘ja sprejeli ponujene funkcije vodenja Okro‘ja 16 . ^eprav so se do konca avgusta 1945 ukvarjali z vodenjem Okro‘ja predstavniki ljudske oblasti, pa se je obseg njihovega delovanja vseeno vztrajno o‘il. Javne finance (socialna pomo~, okro‘ni prora~uni, finansiranje kmetijstva) in zaposlovanje so bili povsem guvernerjeva domena in ~e je na eni strani dovolil te~aj za slovenske u~itelje pripravnike v Gorici, kar je bilo v Trstu absolutno nemogo~e, si na drugi ni dovolil ve~jih odstopanj od zastavljene politike. Iz uprave je zato postopno odstavil vse poobla{~ence Gori{kega okro‘ja, ki so maja 1945 prevzeli javno upravo, od davkarij do bolni{nic. Simson je nato, da bi nadzoroval delo Gori{kega okro‘nega odbora, predlagal uvedbo posebnega paritetnega odbora, ki bi ga sestavljalo 7 slovenskih delegatov in 7 italijanskih delegatov. Slovenci so se s tem na~rtom strinjali, sporo~ili imena, saj bi jim bil s tem priznan paritetni polo‘aj pri vodenju de‘ele. Italijanska stran je iz antifa{isti~nih vrst po dalj{ih pogajanjih predlagala enega predstavnika neodvisnih, dva predstavnika kr{~anskih demokratov, dva predstavnika socialisti~ne stranke ter predstavnika akcijske stranke. Predlagani italijanski kandidati, so bili ~lani narodnoosvobodilnega odbora CLN, iz katerega so ‘e med vojno izstopili italijanski komunisti, ki so se raje odlo~ili za jugoslovansko opcijo 17 . Prva in edina seja paritetnega odbora – na njej naj bi na predlog slovenske strani za predsednika izvolili J. [truklja – je bila 17. julija 1945. Predstavniki CLN so sodelovanje v odboru pogojevali z vrnitvijo italijanskih ujetnikov iz Jugoslavije in z imenovanjem le enega komunisti~nega delegata. Na ta na~in je italijanska stran postopke zaustavila in do vzpostavitve dvonacionalnega paritetnega odbora poleti 1945 ni pri{lo, kljub Simsonovim prizadevanjem 18 . @e konec julija 1945 pa so gori{kega guvernerja polkovnika Simsona premestili na Koro{ko. Vzrokov za to je bilo ve~ in to je Simson hotel pred odhodom tudi povedati. Na konferenco je zato povabil predsednike okrajnih odborov, svojega naslednika polkovnika Smutsa in vse resorne oficirje in upravne oficirje ZVU. V poro~ilu je opisal svoje delo za ~as, ko je vodil ZVU na Gori{kem (od 12. junija 1945 – konca julija 1945). Sodelovanje med ZVU in ljudsko oblastjo je ocenil kot bistveni predpogoj, da je de‘ela v ~asu njegovega vodenja lahko delovala. Dose‘ki po njegovem mnenju niso bili naklju~ni. @e od prevzema oblasti, ko je {e kolebal med represijo in sodelovanjem je spoznal, da bo moral, ~e bo hotel, da bodo stvari tekle, omogo~iti realizacijo obeh narodnistnih skupnosti v de‘eli. To spoznanje mu je narekovalo sodelovanje z obema stranema. Prav zato je za slovenski del zahteval pomo~ oblastne piramide okro‘nega, okrajnih in krajevnih NO odborov, za italijanski in furlanski del pa je ohranil sistem ob~in in ‘upanov. Vse to je bilo potrebno, po Simsonovem mnenju, ohraniti tudi za bodo~i ~as 19 . Predstavnikom Gori{kega okro‘ja se je zahvalil za sodelovanje in se poslovil z besedami. »Va{e kraje zapu{~am kot va{ prijatelj, ki vam ‘eli v va{em kon~nem prizadevanju popoln uspeh, saj sem v svojem srcu na strani va{ih pravi~nih te‘enj« 20 .

Prispevek k rekonstrukciji upravnega delovanja pokrajinskega NOO 217 Splo{na naredba {t. 11 o krajevni upravi Odlo~ilen ukrep pa je bil nedvomno Splo{na naredba {t. 11 o krajevni upravi, ki je v desetem in enajstem ~lenu razveljavila upravo NOO in uvedla upravo, kakr{na je bila v Italiji pred 8. septembra 1943 21 . Predsedstvo Pokrajinskega NOO je v za~etku septembra 1945 oblikovalo izjavo, v kateri so poudarili, da sodelovanje z zavezniki pri upravljanju ozemlja po ukinitvi NOO ni mogo~e. Na o~itek zaveznikov, da obstoje~a oblast ni reprezentativna in da ne predstavlja ve~ine prebivalstva, so odgovorili, da so bili izvoljeni na demokrati~en na~in, da so pripravljeni na raz{iritev NOO s predstavniki drugih strank oziroma skupin in {e enkrat ponudili nove volitve, ki naj doka‘ejo reprezentativnost ljudske oblasti pod vodstvom Pokrajinskega NOO in nadzorstvom ZVU 22 . Stanje pa se je tudi v tem primeru na Gori{kem razlikovalo od Tr‘a{kega, saj je ZVU naknadno, po dolo~ilih Splo{ne naredbe {t. 11, samo za Gori{ko izdala {e odredbo {t. 21, ki je ohranjala nekatere zna~ilnosti, ki so se tu, z razliko od Trsta, uveljavile po 9. junija 1945, vendar je na~rt take preureditve projugoslovanska stran odklanjalia 23 . Posvetovalna vloga pokrajinskega NOO S Splo{no naredbo {t. 11 je Pokrajinski NOO dobil status posvetovalnega organa. Zato je moral zopet reorganizirati delo posameznih odsekov. Nekatere je ukinil, npr. sodni odsek, druge pa prilagodil novim razmeram. ZVU se je pri upravljanju naslonila na stari upravni aparat tam, kjer je ‘e obstajal, to je predvsem v mestih in krajih, kjer je bilo italijansko prebivalstvo v ve~ini. Najve~krat so potrdili oziroma zopet imenovali uradnike, ki so bili odstavljeni takoj po vojni. Med starim uradni{tvom Slovencev v glavnem ni bilo, ker v ~asu fa{izma niso pri{li do uradni{kih slu‘b. ZVU je pri kadrovanju vodila svojo politiko. Odbornikom NOO so sicer ponujali sodelovanje v upravi, obenem pa so jih zavra~ali, da ne ovirali uradovanja. Sprva so zavra~ali tudi posameznike, ki so se prijavili za slu‘bo v upravi, niso pa bili po italijanskih zakonih z dne 8. septembra 1943 italijanski dr‘avljani, ker so v ~asu fa{izma emigrirali. Stali{~e glede zaposlovanja v javnih slu‘bah so spremenili potem, ko so pritegnili k sodelovanju slovenske politi~ne emigrante, ki so ob koncu druge svetovne vojne pribe‘ali v Julijsko krajino. Izdali so naredbo {t. 19, z dne 13. oktobra 1945, s katerim so ukinili dolo~ilo, da je pogoj za sprejem v javno slu‘bo italijansko dr‘avljanstvo 24 . Zavezni{ka voja{ka uprava med slovenskim prebivalstvom ni bila priljubljena, za njo so izna{li poseben izraz »demokracija 11«. Cvetko Vidmar, ki je prou~eval zavezni{ko upravo v coni A Julijske krajine ugotavlja, da so se zavezniki tudi v Julijski krajini odlo~ili zato, da ~imprej uvedejo posredno obliko uprave (indirect rule), torej za upravo de‘ele preko ob~in in ‘upanov. V coni A Julijske krajine pa so naleteli na NOO in upravo, ki se je izvajala preko njih in jim to ni uspelo. Zato so tam uvedli upravo preko zavezni{kih oficirjev (direct rule). Do konca leta 1945 je bilo kar 25 ob~in v coni A , kjer ZVU ni mogla vzpostaviti uprave, kot jo je dolo~al Splo{na naredbo {t. 11, ker za kaj takega ni dobila ljudi. To so bile ob~ine, kjer so ‘iveli Slovenci. O tem govori tudi poro~ilo {efa zavezni{ke voja{ke uprave Bowmana, ki je januarja 1946 zapisal, da je {e vedno »21 ob~in (od 40, 5 na Tr‘a{kem in 16 na Gori{kem), kjer je slovensko prebivalstvo v ve~ini brez ob~inskega predsednika in sveta, minimalno upravno oblast pa izvajajo zavezni{ki oficirji (direct rule). V preostalih pa je uvedena uprava na osnovi naredbe 11«. Iz analize dokumentov je razvidno, da je bil delokrog zaveznikov, kjer so upravo izvajali zavezni{ki oficirji zelo omejen. Prebivalstvo

Prispevek k rekonstrukciji upravnega delovanja pokrajinskega NOO 217<br />

Splo{na naredba {t. 11 o krajevni upravi<br />

Odlo~ilen ukrep pa je bil nedvomno Splo{na naredba {t. 11 o krajevni upravi, ki je v desetem<br />

in enajstem ~lenu razveljavila upravo NOO in uvedla upravo, kakr{na je bila v Italiji pred 8.<br />

septembra 1943 21 . Predsedstvo Pokrajinskega NOO je v za~etku septembra 1945 oblikovalo<br />

izjavo, v kateri so poudarili, da sodelovanje z zavezniki pri upravljanju ozemlja po ukinitvi NOO<br />

ni mogo~e. Na o~itek zaveznikov, da obstoje~a oblast ni reprezentativna in da ne predstavlja<br />

ve~ine prebivalstva, so odgovorili, da so bili izvoljeni na demokrati~en na~in, da so pripravljeni<br />

na raz{iritev NOO s predstavniki drugih strank oziroma skupin in {e enkrat ponudili nove<br />

volitve, ki naj doka‘ejo reprezentativnost ljudske oblasti pod vodstvom Pokrajinskega NOO in<br />

nadzorstvom ZVU 22 .<br />

Stanje pa se je tudi v tem primeru na Gori{kem razlikovalo od Tr‘a{kega, saj je ZVU<br />

naknadno, po dolo~ilih Splo{ne naredbe {t. 11, samo za Gori{ko izdala {e odredbo {t. 21, ki je<br />

ohranjala nekatere zna~ilnosti, ki so se tu, z razliko od Trsta, uveljavile po 9. junija 1945, vendar<br />

je na~rt take preureditve projugoslovanska stran odklanjalia 23 .<br />

Posvetovalna vloga pokrajinskega NOO<br />

S Splo{no naredbo {t. 11 je Pokrajinski NOO dobil status posvetovalnega organa. Zato je<br />

moral zopet reorganizirati delo posameznih odsekov. Nekatere je ukinil, npr. sodni odsek,<br />

druge pa prilagodil novim razmeram. ZVU se je pri upravljanju naslonila na stari upravni<br />

aparat tam, kjer je ‘e obstajal, to je predvsem v mestih in krajih, kjer je bilo italijansko<br />

prebivalstvo v ve~ini. Najve~krat so potrdili oziroma zopet imenovali uradnike, ki so bili<br />

odstavljeni takoj po vojni. Med starim uradni{tvom Slovencev v glavnem ni bilo, ker v ~asu<br />

fa{izma niso pri{li do uradni{kih slu‘b. ZVU je pri kadrovanju vodila svojo politiko. Odbornikom<br />

NOO so sicer ponujali sodelovanje v upravi, obenem pa so jih zavra~ali, da ne ovirali<br />

uradovanja. Sprva so zavra~ali tudi posameznike, ki so se prijavili za slu‘bo v upravi, niso pa bili<br />

po italijanskih zakonih z dne 8. septembra 1943 italijanski dr‘avljani, ker so v ~asu fa{izma<br />

emigrirali. Stali{~e glede zaposlovanja v javnih slu‘bah so spremenili potem, ko so pritegnili k<br />

sodelovanju slovenske politi~ne emigrante, ki so ob koncu druge svetovne vojne pribe‘ali v<br />

Julijsko krajino. Izdali so naredbo {t. 19, z dne 13. oktobra 1945, s katerim so ukinili dolo~ilo,<br />

da je pogoj za sprejem v javno slu‘bo italijansko dr‘avljanstvo 24 .<br />

Zavezni{ka voja{ka uprava med slovenskim prebivalstvom ni bila priljubljena, za njo so<br />

izna{li poseben izraz »demokracija 11«.<br />

Cvetko Vidmar, ki je prou~eval zavezni{ko upravo v coni A Julijske krajine ugotavlja, da so<br />

se zavezniki tudi v Julijski krajini odlo~ili zato, da ~imprej uvedejo posredno obliko uprave<br />

(indirect rule), torej za upravo de‘ele preko ob~in in ‘upanov. V coni A Julijske krajine pa so<br />

naleteli na NOO in upravo, ki se je izvajala preko njih in jim to ni uspelo. Zato so tam uvedli<br />

upravo preko zavezni{kih oficirjev (direct rule). Do konca leta 1945 je bilo kar 25 ob~in v coni<br />

A , kjer ZVU ni mogla vzpostaviti uprave, kot jo je dolo~al Splo{na naredbo {t. 11, ker za kaj<br />

takega ni dobila ljudi. To so bile ob~ine, kjer so ‘iveli Slovenci. O tem govori tudi poro~ilo {efa<br />

zavezni{ke voja{ke uprave Bowmana, ki je januarja 1946 zapisal, da je {e vedno »21 ob~in (od<br />

40, 5 na Tr‘a{kem in 16 na Gori{kem), kjer je slovensko prebivalstvo v ve~ini brez ob~inskega<br />

predsednika in sveta, minimalno upravno oblast pa izvajajo zavezni{ki oficirji (direct rule). V<br />

preostalih pa je uvedena uprava na osnovi naredbe 11«. Iz analize dokumentov je razvidno, da<br />

je bil delokrog zaveznikov, kjer so upravo izvajali zavezni{ki oficirji zelo omejen. Prebivalstvo

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!