preme1.chp:Corel VENTURA - TRIESTE Books

Prispevek k rekonstrukciji upravnega delovanja pokrajinskega NOO 217
Splo{na naredba {t. 11 o krajevni upravi
Odlo~ilen ukrep pa je bil nedvomno Splo{na naredba {t. 11 o krajevni upravi, ki je v desetem
in enajstem ~lenu razveljavila upravo NOO in uvedla upravo, kakr{na je bila v Italiji pred 8.
septembra 1943 21 . Predsedstvo Pokrajinskega NOO je v za~etku septembra 1945 oblikovalo
izjavo, v kateri so poudarili, da sodelovanje z zavezniki pri upravljanju ozemlja po ukinitvi NOO
ni mogo~e. Na o~itek zaveznikov, da obstoje~a oblast ni reprezentativna in da ne predstavlja
ve~ine prebivalstva, so odgovorili, da so bili izvoljeni na demokrati~en na~in, da so pripravljeni
na raz{iritev NOO s predstavniki drugih strank oziroma skupin in {e enkrat ponudili nove
volitve, ki naj doka‘ejo reprezentativnost ljudske oblasti pod vodstvom Pokrajinskega NOO in
nadzorstvom ZVU 22 .
Stanje pa se je tudi v tem primeru na Gori{kem razlikovalo od Tr‘a{kega, saj je ZVU
naknadno, po dolo~ilih Splo{ne naredbe {t. 11, samo za Gori{ko izdala {e odredbo {t. 21, ki je
ohranjala nekatere zna~ilnosti, ki so se tu, z razliko od Trsta, uveljavile po 9. junija 1945, vendar
je na~rt take preureditve projugoslovanska stran odklanjalia 23 .
Posvetovalna vloga pokrajinskega NOO
S Splo{no naredbo {t. 11 je Pokrajinski NOO dobil status posvetovalnega organa. Zato je
moral zopet reorganizirati delo posameznih odsekov. Nekatere je ukinil, npr. sodni odsek,
druge pa prilagodil novim razmeram. ZVU se je pri upravljanju naslonila na stari upravni
aparat tam, kjer je ‘e obstajal, to je predvsem v mestih in krajih, kjer je bilo italijansko
prebivalstvo v ve~ini. Najve~krat so potrdili oziroma zopet imenovali uradnike, ki so bili
odstavljeni takoj po vojni. Med starim uradni{tvom Slovencev v glavnem ni bilo, ker v ~asu
fa{izma niso pri{li do uradni{kih slu‘b. ZVU je pri kadrovanju vodila svojo politiko. Odbornikom
NOO so sicer ponujali sodelovanje v upravi, obenem pa so jih zavra~ali, da ne ovirali
uradovanja. Sprva so zavra~ali tudi posameznike, ki so se prijavili za slu‘bo v upravi, niso pa bili
po italijanskih zakonih z dne 8. septembra 1943 italijanski dr‘avljani, ker so v ~asu fa{izma
emigrirali. Stali{~e glede zaposlovanja v javnih slu‘bah so spremenili potem, ko so pritegnili k
sodelovanju slovenske politi~ne emigrante, ki so ob koncu druge svetovne vojne pribe‘ali v
Julijsko krajino. Izdali so naredbo {t. 19, z dne 13. oktobra 1945, s katerim so ukinili dolo~ilo,
da je pogoj za sprejem v javno slu‘bo italijansko dr‘avljanstvo 24 .
Zavezni{ka voja{ka uprava med slovenskim prebivalstvom ni bila priljubljena, za njo so
izna{li poseben izraz »demokracija 11«.
Cvetko Vidmar, ki je prou~eval zavezni{ko upravo v coni A Julijske krajine ugotavlja, da so
se zavezniki tudi v Julijski krajini odlo~ili zato, da ~imprej uvedejo posredno obliko uprave
(indirect rule), torej za upravo de‘ele preko ob~in in ‘upanov. V coni A Julijske krajine pa so
naleteli na NOO in upravo, ki se je izvajala preko njih in jim to ni uspelo. Zato so tam uvedli
upravo preko zavezni{kih oficirjev (direct rule). Do konca leta 1945 je bilo kar 25 ob~in v coni
A , kjer ZVU ni mogla vzpostaviti uprave, kot jo je dolo~al Splo{na naredbo {t. 11, ker za kaj
takega ni dobila ljudi. To so bile ob~ine, kjer so ‘iveli Slovenci. O tem govori tudi poro~ilo {efa
zavezni{ke voja{ke uprave Bowmana, ki je januarja 1946 zapisal, da je {e vedno »21 ob~in (od
40, 5 na Tr‘a{kem in 16 na Gori{kem), kjer je slovensko prebivalstvo v ve~ini brez ob~inskega
predsednika in sveta, minimalno upravno oblast pa izvajajo zavezni{ki oficirji (direct rule). V
preostalih pa je uvedena uprava na osnovi naredbe 11«. Iz analize dokumentov je razvidno, da
je bil delokrog zaveznikov, kjer so upravo izvajali zavezni{ki oficirji zelo omejen. Prebivalstvo