preme1.chp:Corel VENTURA - TRIESTE Books

Prispevek k rekonstrukciji upravnega delovanja pokrajinskega NOO 215
stanjem na tem prostoru, so nekateri zavezni{ki oficirji sicer razmi{ljali o me{ani administraciji,
ena naj bi bila v mestih, kjer bi uporabljali staro italijansko administracijo, na pode‘elju pa naj
bi delovala {e naprej uprava NOO. Feldmar{al Alexander se s takimi predlogi ni strinjal in je
25. 6. 1945 predlo‘il v potrditev {tabu zavezni{kih sil svoj predlog, po katerem naj bi lokalna
uprava v coni A temeljila na italijanskem upravnem sistemu, ki je bil v veljavi do kapitulacije
Italije (8. septembra 1943), torej povsem v skladu z uvajanjem povojnih sankcij na Apeninskem
polotoku. Pri 3. ~lenu beograjskega sporazuma pa je bilo glede interpretacije o prevzemu
civilne uprave priporo~ilo Alexandra tako, da je treba upo{tevati, da se izraz o kontinuiteti
uprave nana{a na zaposleno osebje, bolj kot na jugoslovanski sistem, ki so ga zavezniki na{li na
terenu ob svojem prihodu.
@e 13. junija je sledila ukinitev Narodne za{~ite, ki je delovala v okviru odseka za notranje
zadeve, 12. julija pa so zavezniki ukinili ljudska sodi{~a in uvedli v coni A sodstvo in sodi{~a, ki
so obstajala do 8. septembra 1943. Ostri ustni in pismeni protesti, ki so z argumenti sku{ali
oporekati sistemati~nemu razpu{~anju institucij, ki so delovale pod Pokrajinskim NOO, niso
spremenili ni~esar. Vrstili so se {tevilni dogovori o sodelovanju slovenskih sodnikov na
Gori{kem, ki pa so se kon~ali jeseni 1945, ko so se slovenski sodniki uprli pisanju zapisnikov in
sodb v italijanskem jeziku in zahtevali enakopravnost obeh jezikov. Zaplet zaradi opozicije
slovenskih sodnikov so zavezniki re{ili tako, da so okrajna sodi{~a Komen, Kanal, Kobarid, kjer
slovenski sodniki niso hoteli prise~i, dodelili okrajnemu sodi{~u v Gorici 12 .
Nekaj pravnikov iz vrst sodnega odseka Pokrajinskega NOO je sodelovalo pri Komisiji za
~i{~enje, ki je delovala pod zavezni{ko upravo in pa pri delu porotnega sodi{~a, vendar so po
oprostitveni sodbi kolaboracionista Pagninija in {e nekaterih fa{istov vztrajali, da se jih razre{i
funkcije 13 .
Podobno se je dogajalo na podro~ju {olstva. Zavezniki so obstoje~i {olski upravi, ki je izhajala
iz ~asov NOB ponudili pogoje, ki jih ta ni hotela sprejeti, saj so se zavzemali za njihovo
podreditev. Ko so dosegli pri~akovano zavrnitev s strani Pokrajinskega NOO, so se obrnili na
ljudi, ki niso bili Primorci, na jugoslovanske begunce, ki so pribe‘ali v Italijo po maju 1945 in so
od jeseni 1945 dalje zasedali vodstvena mesta v {olskih strukturah ZVU 14 .
Dogovarjanja med predstavniki NOO in zavezniki so potekala tudi na okro‘nem nivoju.
Gori{ko okro‘je so zavezniki za dolo~en ~as celo potrdili. To se pri Tr‘a{kem okro‘ju in pri
Mestnem svetu Trst ni zgodilo.
Na prvem sre~anju zavezni{kega guvernerja polkovnika Simsona z delegacijo Gori{kega
okro‘ja, ki jo je vodil predsednik Jo‘ef [trukelj, je guverner pohvalil obstoje~o oblast, ki ji je v
tako »hudem in kratkem ~asu« ob razmerah, ki so nastale po koncu vojne, uspelo toliko
koristnega narediti. Obenem jim je izro~il naredbo {t. 1, iz katere je izhajalo, da prevzema oblast
v mestu in okro‘ju zavezni{ka uprava. Poudaril je, da pri~akuje pomo~, nasvete in sodelovanje
NOO. [trukelj mu je razlo‘il, da je bil Okro‘ni NOO za Gori{ko izvoljen, in da sprejmejo
voja{ko oblast »kot nadrejeno, ne pa izklju~no, da so pripravljeni na sodelovanje in da voja{ko
upravo, ki jo prina{ajo zavezniki smatrajo za najvi{jo na tem prostoru. 15 «
Da bi zaveznikom {e enkrat razlo‘ili vlogo in delovanje sistema ljudske uprave so pri
Gori{kem okro‘ju izdali Proglas, kjer so obenem protestirali zaradi uvajanja zakonodaje in
upravnega sistema, ki je bil v Italiji pred 8. septembra 1943, kar je bilo po njihovem mnenju
nesprejemljivo, saj so se proti temu sistemu borili in vzpostavili po kapitulaciji Italije svojo
upravo, z odbori Osvobodilne fronte in narodnoosvobodilnimi odbori. V Proglasu so nadalje
zapisali: »Izra‘amo svojo pripravljenost kot va{i zavezniki sodelovati z vami v bodo~e, kakor
smo doslej, to je ob upo{tevanju na{e borbe. Zavezni{tvo in sodelovanje med vojno je bilo plod
politi~ne odlo~itve protinacisti~ne koalicije in pozitivne izku{nje tega sodelovanja bi bilo treba