preme1.chp:Corel VENTURA - TRIESTE Books

preme1.chp:Corel VENTURA - TRIESTE Books preme1.chp:Corel VENTURA - TRIESTE Books

freeterritorytrieste.com
from freeterritorytrieste.com More from this publisher
29.11.2014 Views

214 Metka Gomba~ dilni boj raztegne tudi v povojna leta, in na Primorskem zaklju~i tisto, kar je v na~rtih obstajalo vsa leta vojne. Beograjski sporazum Leta 1945 je bilo ozemlje Slovenskega primorja in Trsta podro~je stalnih napetosti. Politi~ni, nacionalni in voja{ki momenti so se prepletali z mednarodnimi na~rti v zaklju~ni fazi vojne in obdobju po njej. Da bi prisilili Jugoslavijo k odhodu iz Trsta, so zahodni zavezniki pritiskali nanjo s politi~nimi in diplomatskimi prepri~evanji pa tudi z voja{kimi pritiski in dosegli podpis beograjskega sporazuma 9. junija 1945. 12. junija se je umaknila iz Trsta tudi jugoslovanska vojska. Beograjski sporazum je v tretji to~ki govoril o civilni upravi. V zvezi s tem moramo opozoriti {e na ustno noto, ki so jo Jugoslovani priklju~ili devinskemu sporazumu 20. junija 1945. V njej je navedeno, da je prebivalstvo Julijske krajine vodilo oboro‘en odpor na strani zaveznikov proti Italiji {e pred kapitulacijo Italije in zgradilo ter obdr‘alo lastno upravo. Zato stari sistem italijanske civilne uprave po tej noti ne bi smel biti obnovljen in Zavezni{ka voja{ka uprava (ZVU) naj bi sprejela nove organe ‘e obstoje~e civilne uprave, v kolikor delajo, po mnenju vrhovnega zavezni{kega komandanta, delali zadovoljivo. V primeru, da vrhovni komandant ne bi bil zadovoljen z delom osebja ali katerega koli drugega organa civilne uprave, bi Pokrajinski NOO kot prvi podrejeni organ civilne uprave ZVU dol‘an, na zahtevo zavezni{ke uprave, izvesti takoj{nje zamenjave. ^eprav je iz povedanega sledilo, da je bil Pokrajinski NOO glede uprave pripravljen tudi na dolo~eno podreditev Zavezni{ki voja{ki upravi, pa vrhovni zavezni{ki komandant te note ni bil pripravljen sprejeti. Nota je pomembna zato, ker je bilo prav to stali{~e, Pokrajinskikega NOO v vseh nadaljnjih pogajanjih do katerih je pri{lo s predstavniki zaveznikov leta 1945. Takoj ob prevzemu cone A Julijske krajine, je feldmar{al Harold Alexander uvedel Naredbo {t. 1, ki je napovedovala, da bodo v coni A ostali v veljavi zakoni pred 8. septembra 1943 10 . Primorje s Trstom se je razdelilo v dve okupacijski coni Julijske krajine, ki ju je delila Morganova ~rta. Cona A Julijske krajine pri{la pod zavezni{ko voja{ko upravo in Pokrajinski NOO je izdal nov odlok o upravno-teritorialni razdelitvi. Tr‘a{ko okro‘je se je iz devetih okrajev skr~ilo na {tiri (Milje-Dolina, Nabre‘ina, Se‘ana in Tr‘i~), Mestni NOS Trst je po obsegu ostal enak, Gori{ko okro‘je pa se je zmanj{alo na devet okrajev, in sicer Brda, Bovec, Gorica, Gradi{~e, Kanal, Komen, Kobarid, Krmin in Miren. Za podro~je cone B, ki je bila pod Voja{ko upravo jugoslovanske armade, pa je bilo prav tako po odloku Pokrajinskega NOO ustanovljeno Poverjeni{tvo pokrajinskega NOO s sede‘em v Ajdov{~ini 11 . Upravne odlo~itve so sledile politi~nim in tudi novo nastala okro‘ja so bila posledica politi~ne lo~itve upravnih sredi{~ od zaledja. Zato so se oblikovali novi centri uprave kot Postojna, Ajdov{~ina in drugi kraji v zaledju, ki so morali za‘iveti v novo nastalem polo‘aju in zamenjati zgodovinska sredi{~a, kot sta to bila Trst in Gorica. V juniju, juliju in avgustu 1945 so se zvrstili {tevilni sestanki med zavezniki in predstavniki Pokrajinskega NOO, kjer so se dogovarjali o upravljanju cone A Julijske krajine in vsak po svoje utemeljevali svoja stali{~a. Stanje v coni A je bilo dejansko specifi~no, druga~no kot drugod po Italiji, saj so tu obstajali NOO, ki naj bi bili osnova upravne ureditve, so vztrajali pri Pokrajinskem NOO. Sledila so tudi povabila k soupravljanju javnega ‘ivljenja pod pogoji, ki jih je pripravila ZVU in so jih ‘e 22. maja 1945 v glavnem {tabu zaveznikov predvideli za tr‘a{ko in gori{ko pokrajino. Po prevzemu oblasti v coni A Julijske krajine in potem, ko so se seznanili s

Prispevek k rekonstrukciji upravnega delovanja pokrajinskega NOO 215 stanjem na tem prostoru, so nekateri zavezni{ki oficirji sicer razmi{ljali o me{ani administraciji, ena naj bi bila v mestih, kjer bi uporabljali staro italijansko administracijo, na pode‘elju pa naj bi delovala {e naprej uprava NOO. Feldmar{al Alexander se s takimi predlogi ni strinjal in je 25. 6. 1945 predlo‘il v potrditev {tabu zavezni{kih sil svoj predlog, po katerem naj bi lokalna uprava v coni A temeljila na italijanskem upravnem sistemu, ki je bil v veljavi do kapitulacije Italije (8. septembra 1943), torej povsem v skladu z uvajanjem povojnih sankcij na Apeninskem polotoku. Pri 3. ~lenu beograjskega sporazuma pa je bilo glede interpretacije o prevzemu civilne uprave priporo~ilo Alexandra tako, da je treba upo{tevati, da se izraz o kontinuiteti uprave nana{a na zaposleno osebje, bolj kot na jugoslovanski sistem, ki so ga zavezniki na{li na terenu ob svojem prihodu. @e 13. junija je sledila ukinitev Narodne za{~ite, ki je delovala v okviru odseka za notranje zadeve, 12. julija pa so zavezniki ukinili ljudska sodi{~a in uvedli v coni A sodstvo in sodi{~a, ki so obstajala do 8. septembra 1943. Ostri ustni in pismeni protesti, ki so z argumenti sku{ali oporekati sistemati~nemu razpu{~anju institucij, ki so delovale pod Pokrajinskim NOO, niso spremenili ni~esar. Vrstili so se {tevilni dogovori o sodelovanju slovenskih sodnikov na Gori{kem, ki pa so se kon~ali jeseni 1945, ko so se slovenski sodniki uprli pisanju zapisnikov in sodb v italijanskem jeziku in zahtevali enakopravnost obeh jezikov. Zaplet zaradi opozicije slovenskih sodnikov so zavezniki re{ili tako, da so okrajna sodi{~a Komen, Kanal, Kobarid, kjer slovenski sodniki niso hoteli prise~i, dodelili okrajnemu sodi{~u v Gorici 12 . Nekaj pravnikov iz vrst sodnega odseka Pokrajinskega NOO je sodelovalo pri Komisiji za ~i{~enje, ki je delovala pod zavezni{ko upravo in pa pri delu porotnega sodi{~a, vendar so po oprostitveni sodbi kolaboracionista Pagninija in {e nekaterih fa{istov vztrajali, da se jih razre{i funkcije 13 . Podobno se je dogajalo na podro~ju {olstva. Zavezniki so obstoje~i {olski upravi, ki je izhajala iz ~asov NOB ponudili pogoje, ki jih ta ni hotela sprejeti, saj so se zavzemali za njihovo podreditev. Ko so dosegli pri~akovano zavrnitev s strani Pokrajinskega NOO, so se obrnili na ljudi, ki niso bili Primorci, na jugoslovanske begunce, ki so pribe‘ali v Italijo po maju 1945 in so od jeseni 1945 dalje zasedali vodstvena mesta v {olskih strukturah ZVU 14 . Dogovarjanja med predstavniki NOO in zavezniki so potekala tudi na okro‘nem nivoju. Gori{ko okro‘je so zavezniki za dolo~en ~as celo potrdili. To se pri Tr‘a{kem okro‘ju in pri Mestnem svetu Trst ni zgodilo. Na prvem sre~anju zavezni{kega guvernerja polkovnika Simsona z delegacijo Gori{kega okro‘ja, ki jo je vodil predsednik Jo‘ef [trukelj, je guverner pohvalil obstoje~o oblast, ki ji je v tako »hudem in kratkem ~asu« ob razmerah, ki so nastale po koncu vojne, uspelo toliko koristnega narediti. Obenem jim je izro~il naredbo {t. 1, iz katere je izhajalo, da prevzema oblast v mestu in okro‘ju zavezni{ka uprava. Poudaril je, da pri~akuje pomo~, nasvete in sodelovanje NOO. [trukelj mu je razlo‘il, da je bil Okro‘ni NOO za Gori{ko izvoljen, in da sprejmejo voja{ko oblast »kot nadrejeno, ne pa izklju~no, da so pripravljeni na sodelovanje in da voja{ko upravo, ki jo prina{ajo zavezniki smatrajo za najvi{jo na tem prostoru. 15 « Da bi zaveznikom {e enkrat razlo‘ili vlogo in delovanje sistema ljudske uprave so pri Gori{kem okro‘ju izdali Proglas, kjer so obenem protestirali zaradi uvajanja zakonodaje in upravnega sistema, ki je bil v Italiji pred 8. septembra 1943, kar je bilo po njihovem mnenju nesprejemljivo, saj so se proti temu sistemu borili in vzpostavili po kapitulaciji Italije svojo upravo, z odbori Osvobodilne fronte in narodnoosvobodilnimi odbori. V Proglasu so nadalje zapisali: »Izra‘amo svojo pripravljenost kot va{i zavezniki sodelovati z vami v bodo~e, kakor smo doslej, to je ob upo{tevanju na{e borbe. Zavezni{tvo in sodelovanje med vojno je bilo plod politi~ne odlo~itve protinacisti~ne koalicije in pozitivne izku{nje tega sodelovanja bi bilo treba

Prispevek k rekonstrukciji upravnega delovanja pokrajinskega NOO 215<br />

stanjem na tem prostoru, so nekateri zavezni{ki oficirji sicer razmi{ljali o me{ani administraciji,<br />

ena naj bi bila v mestih, kjer bi uporabljali staro italijansko administracijo, na pode‘elju pa naj<br />

bi delovala {e naprej uprava NOO. Feldmar{al Alexander se s takimi predlogi ni strinjal in je<br />

25. 6. 1945 predlo‘il v potrditev {tabu zavezni{kih sil svoj predlog, po katerem naj bi lokalna<br />

uprava v coni A temeljila na italijanskem upravnem sistemu, ki je bil v veljavi do kapitulacije<br />

Italije (8. septembra 1943), torej povsem v skladu z uvajanjem povojnih sankcij na Apeninskem<br />

polotoku. Pri 3. ~lenu beograjskega sporazuma pa je bilo glede interpretacije o prevzemu<br />

civilne uprave priporo~ilo Alexandra tako, da je treba upo{tevati, da se izraz o kontinuiteti<br />

uprave nana{a na zaposleno osebje, bolj kot na jugoslovanski sistem, ki so ga zavezniki na{li na<br />

terenu ob svojem prihodu.<br />

@e 13. junija je sledila ukinitev Narodne za{~ite, ki je delovala v okviru odseka za notranje<br />

zadeve, 12. julija pa so zavezniki ukinili ljudska sodi{~a in uvedli v coni A sodstvo in sodi{~a, ki<br />

so obstajala do 8. septembra 1943. Ostri ustni in pismeni protesti, ki so z argumenti sku{ali<br />

oporekati sistemati~nemu razpu{~anju institucij, ki so delovale pod Pokrajinskim NOO, niso<br />

spremenili ni~esar. Vrstili so se {tevilni dogovori o sodelovanju slovenskih sodnikov na<br />

Gori{kem, ki pa so se kon~ali jeseni 1945, ko so se slovenski sodniki uprli pisanju zapisnikov in<br />

sodb v italijanskem jeziku in zahtevali enakopravnost obeh jezikov. Zaplet zaradi opozicije<br />

slovenskih sodnikov so zavezniki re{ili tako, da so okrajna sodi{~a Komen, Kanal, Kobarid, kjer<br />

slovenski sodniki niso hoteli prise~i, dodelili okrajnemu sodi{~u v Gorici 12 .<br />

Nekaj pravnikov iz vrst sodnega odseka Pokrajinskega NOO je sodelovalo pri Komisiji za<br />

~i{~enje, ki je delovala pod zavezni{ko upravo in pa pri delu porotnega sodi{~a, vendar so po<br />

oprostitveni sodbi kolaboracionista Pagninija in {e nekaterih fa{istov vztrajali, da se jih razre{i<br />

funkcije 13 .<br />

Podobno se je dogajalo na podro~ju {olstva. Zavezniki so obstoje~i {olski upravi, ki je izhajala<br />

iz ~asov NOB ponudili pogoje, ki jih ta ni hotela sprejeti, saj so se zavzemali za njihovo<br />

podreditev. Ko so dosegli pri~akovano zavrnitev s strani Pokrajinskega NOO, so se obrnili na<br />

ljudi, ki niso bili Primorci, na jugoslovanske begunce, ki so pribe‘ali v Italijo po maju 1945 in so<br />

od jeseni 1945 dalje zasedali vodstvena mesta v {olskih strukturah ZVU 14 .<br />

Dogovarjanja med predstavniki NOO in zavezniki so potekala tudi na okro‘nem nivoju.<br />

Gori{ko okro‘je so zavezniki za dolo~en ~as celo potrdili. To se pri Tr‘a{kem okro‘ju in pri<br />

Mestnem svetu Trst ni zgodilo.<br />

Na prvem sre~anju zavezni{kega guvernerja polkovnika Simsona z delegacijo Gori{kega<br />

okro‘ja, ki jo je vodil predsednik Jo‘ef [trukelj, je guverner pohvalil obstoje~o oblast, ki ji je v<br />

tako »hudem in kratkem ~asu« ob razmerah, ki so nastale po koncu vojne, uspelo toliko<br />

koristnega narediti. Obenem jim je izro~il naredbo {t. 1, iz katere je izhajalo, da prevzema oblast<br />

v mestu in okro‘ju zavezni{ka uprava. Poudaril je, da pri~akuje pomo~, nasvete in sodelovanje<br />

NOO. [trukelj mu je razlo‘il, da je bil Okro‘ni NOO za Gori{ko izvoljen, in da sprejmejo<br />

voja{ko oblast »kot nadrejeno, ne pa izklju~no, da so pripravljeni na sodelovanje in da voja{ko<br />

upravo, ki jo prina{ajo zavezniki smatrajo za najvi{jo na tem prostoru. 15 «<br />

Da bi zaveznikom {e enkrat razlo‘ili vlogo in delovanje sistema ljudske uprave so pri<br />

Gori{kem okro‘ju izdali Proglas, kjer so obenem protestirali zaradi uvajanja zakonodaje in<br />

upravnega sistema, ki je bil v Italiji pred 8. septembra 1943, kar je bilo po njihovem mnenju<br />

nesprejemljivo, saj so se proti temu sistemu borili in vzpostavili po kapitulaciji Italije svojo<br />

upravo, z odbori Osvobodilne fronte in narodnoosvobodilnimi odbori. V Proglasu so nadalje<br />

zapisali: »Izra‘amo svojo pripravljenost kot va{i zavezniki sodelovati z vami v bodo~e, kakor<br />

smo doslej, to je ob upo{tevanju na{e borbe. Zavezni{tvo in sodelovanje med vojno je bilo plod<br />

politi~ne odlo~itve protinacisti~ne koalicije in pozitivne izku{nje tega sodelovanja bi bilo treba

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!