preme1.chp:Corel VENTURA - TRIESTE Books

214 Metka Gomba~
dilni boj raztegne tudi v povojna leta, in na Primorskem zaklju~i tisto, kar je v na~rtih obstajalo
vsa leta vojne.
Beograjski sporazum
Leta 1945 je bilo ozemlje Slovenskega primorja in Trsta podro~je stalnih napetosti. Politi~ni,
nacionalni in voja{ki momenti so se prepletali z mednarodnimi na~rti v zaklju~ni fazi vojne in
obdobju po njej. Da bi prisilili Jugoslavijo k odhodu iz Trsta, so zahodni zavezniki pritiskali
nanjo s politi~nimi in diplomatskimi prepri~evanji pa tudi z voja{kimi pritiski in dosegli podpis
beograjskega sporazuma 9. junija 1945. 12. junija se je umaknila iz Trsta tudi jugoslovanska
vojska.
Beograjski sporazum je v tretji to~ki govoril o civilni upravi. V zvezi s tem moramo opozoriti
{e na ustno noto, ki so jo Jugoslovani priklju~ili devinskemu sporazumu 20. junija 1945. V njej
je navedeno, da je prebivalstvo Julijske krajine vodilo oboro‘en odpor na strani zaveznikov proti
Italiji {e pred kapitulacijo Italije in zgradilo ter obdr‘alo lastno upravo. Zato stari sistem
italijanske civilne uprave po tej noti ne bi smel biti obnovljen in Zavezni{ka voja{ka uprava
(ZVU) naj bi sprejela nove organe ‘e obstoje~e civilne uprave, v kolikor delajo, po mnenju
vrhovnega zavezni{kega komandanta, delali zadovoljivo. V primeru, da vrhovni komandant ne
bi bil zadovoljen z delom osebja ali katerega koli drugega organa civilne uprave, bi Pokrajinski
NOO kot prvi podrejeni organ civilne uprave ZVU dol‘an, na zahtevo zavezni{ke uprave,
izvesti takoj{nje zamenjave. ^eprav je iz povedanega sledilo, da je bil Pokrajinski NOO glede
uprave pripravljen tudi na dolo~eno podreditev Zavezni{ki voja{ki upravi, pa vrhovni zavezni{ki
komandant te note ni bil pripravljen sprejeti. Nota je pomembna zato, ker je bilo prav to
stali{~e, Pokrajinskikega NOO v vseh nadaljnjih pogajanjih do katerih je pri{lo s predstavniki
zaveznikov leta 1945. Takoj ob prevzemu cone A Julijske krajine, je feldmar{al Harold Alexander
uvedel Naredbo {t. 1, ki je napovedovala, da bodo v coni A ostali v veljavi zakoni pred 8.
septembra 1943 10 .
Primorje s Trstom se je razdelilo v dve okupacijski coni Julijske krajine, ki ju je delila
Morganova ~rta. Cona A Julijske krajine pri{la pod zavezni{ko voja{ko upravo in Pokrajinski
NOO je izdal nov odlok o upravno-teritorialni razdelitvi. Tr‘a{ko okro‘je se je iz devetih
okrajev skr~ilo na {tiri (Milje-Dolina, Nabre‘ina, Se‘ana in Tr‘i~), Mestni NOS Trst je po
obsegu ostal enak, Gori{ko okro‘je pa se je zmanj{alo na devet okrajev, in sicer Brda, Bovec,
Gorica, Gradi{~e, Kanal, Komen, Kobarid, Krmin in Miren. Za podro~je cone B, ki je bila pod
Voja{ko upravo jugoslovanske armade, pa je bilo prav tako po odloku Pokrajinskega NOO
ustanovljeno Poverjeni{tvo pokrajinskega NOO s sede‘em v Ajdov{~ini 11 .
Upravne odlo~itve so sledile politi~nim in tudi novo nastala okro‘ja so bila posledica
politi~ne lo~itve upravnih sredi{~ od zaledja. Zato so se oblikovali novi centri uprave kot
Postojna, Ajdov{~ina in drugi kraji v zaledju, ki so morali za‘iveti v novo nastalem polo‘aju in
zamenjati zgodovinska sredi{~a, kot sta to bila Trst in Gorica.
V juniju, juliju in avgustu 1945 so se zvrstili {tevilni sestanki med zavezniki in predstavniki
Pokrajinskega NOO, kjer so se dogovarjali o upravljanju cone A Julijske krajine in vsak po svoje
utemeljevali svoja stali{~a. Stanje v coni A je bilo dejansko specifi~no, druga~no kot drugod po
Italiji, saj so tu obstajali NOO, ki naj bi bili osnova upravne ureditve, so vztrajali pri Pokrajinskem
NOO. Sledila so tudi povabila k soupravljanju javnega ‘ivljenja pod pogoji, ki jih je
pripravila ZVU in so jih ‘e 22. maja 1945 v glavnem {tabu zaveznikov predvideli za tr‘a{ko in
gori{ko pokrajino. Po prevzemu oblasti v coni A Julijske krajine in potem, ko so se seznanili s