preme1.chp:Corel VENTURA - TRIESTE Books

Projugoslovanske organizacije v coni A Julijske krajine – organizacija in kadri 197
Delo njenih organov je bilo centralizirano in je v odnosih med nadrejenimi in podrejenimi
organizacijami vladala stroga disciplina. Nadrejeni organi so ni‘jim sicer priporo~ali, naj
navodila prilagodijo konkretnim razmeram, kar pa so zaradi premajhne politi~ne izku{enosti
terenskih aktivistov le redko izvedli 38 .
V arhivih nisem na{la podatkov, koliko ~lanov je imela SIAU, zato bom {tevilo sku{ala
ugotoviti posredno. Eno od meril, po katerih lahko opredelimo {tevilo ~lanov, je tudi {tevilo
ljudi, ki so v Julijski krajini podpirali priklju~itev k Jugoslaviji, kar je bila, formalno od septembra
1945, dejansko pa ves ~as, njena osrednja programska to~ka. Tisti, ki so konec avgusta in v
za~etku septembra 1945 podpisali posebno izjavo za priklju~itev Julijske krajine k Jugoslaviji,
so bili verjetno v veliki ve~ini tudi ~lani SIAU ali njeni simpatizerji. Zlasti to velja za Italijane,
medtem ko so med Slovenci podpisovali tudi nekateri, ki so bili sicer nasprotniki komunizma.
V coni A je bilo zbranih 79.960 podpisov Slovencev in 51.973 podpisov Italijanov, skupaj
131.933 39 . Po drugem viru je bilo v coni A zbranih 127.000 podpisov (74.978 Slovencev, 51.848
Italijanov in 174 drugih) ter v okraju Trbi‘ 348, v Bene{ki Sloveniji 248 in pri odredu Jugoslovanske
armade na Krasu 459 40 . V organizacijskih poro~ilih iz poletja 1946 poro~ajo o 75.000
~lanih SIAU v coni B, 42.000 ~lanih v Gori{kem okro‘ju, 30.000 ~lanih v Tr‘a{kem, medtem ko
podatkov za mesto Trst ni 41 . [tevilo ~lanov SIAU v coni A Svobodnega tr‘a{kega ozemlja (ki je
obsegala le mesto Trst z okoli{kimi ob~inami) lahko izra~unamo iz {tevila delegatov na ustanovnem
kongresu SIAU za STO oktobra 1947. V poro~ilu navajajo, da so volili po enega delegata
na sto vpisanih. Za kongres je bilo izvoljenih 1.063 vseh delegatov, od tega 776 iz cone A. Iz tega
sledi, da naj bi bilo brez Gori{kega in dela Tr‘a{kega okro‘ja, ki so bili priklju~eni Jugoslaviji
ali pa so ostali v Italiji, takrat 77.600 ~lanov SIAU 42 . ^eto{tevilo primerjamo s {tevilom zbranih
podpisov na tem obmo~ju, tj. 72.913, vidimo, da je izra~un precej to~en.
Odnose med SIAU in KPJK oziroma odvisnost prve od druge lahko razberemo iz nekaterih
zapisnikov sestankov partijskih forumov, na katerih so sprejemali sklepe o programu, nalogah
in delovanju SIAU 43 . Podobno kot v prvem obdobju po prevzemu oblasti v Jugoslaviji, tudi v
vodstvu projugoslovanskih organizacij v Julijski krajini niso bili samo komunisti, ampak se je
vsaj na videz sku{ala ohranjati ljudsko-frontna, predvsem v Trstu pa tudi narodnostna sestava.
Hkrati so bili v vodstvih le tisti nekomunisti, ki so priznavali vodilno vlogo KPS in to zaradi
njenih zaslug pri organiziranju protifa{isti~nega boja 44 .
Poleg stali{~ do slovenskega narodnega vpra{anje je bila prav podrejenost SIAU partiji vzrok
za to, da so nekateri vodilni slovenski protifa{isti SIAU zapustili. Do prvih ve~jih nesoglasij je
pri{lo po sprejemu sklepov o ustanovitvi Svobodnega tr‘a{kega ozemlja, medtem ko je dotlej
namera, da se ne oslabijo jugoslovanski pogajalci na mirovni konferenci, brisala razlike. Tako
je ~lan Izvr{ilnega odbora SIAU Josip Ferfolja na seji 25. junija 1947 v razpravo predlo‘il
dokument z naslovom »O aktualnih problemih« na{e politi~ne situacije, v katerem se spra{uje,
ali je izvr{ilni odbor res najvi{ji organ SIAU ali samo in{trument partije. Ob tem je sprejemal
tudi zadnje, a je hkrati menil, da ta odnos ne sme biti popolnoma nekriti~en in se ne sme
spremeniti v slepo poslu{nost. Ugotavljal je, da so bili ~lani IO SIAU razen enega, do nedavnega
sami komunisti 45 . Izvr{ilni odbor bi moral biti bolj avtonomen, da bi lahko prevzel popoln
nadzor nad javnim ‘ivljenjem na bodo~em STO. Ena glavnih napak, ki se je pokazala predvsem
v coni B, pa je bila po Ferfoljevem mnenju, sla po oblasti 46 . Sledila je razprava, ki se je
nadaljevala na seji IO 4. julija 1947 in je tekla ve~inoma v tipi~nem »bolj{evisti~nem duhu«.
Ve~ina razpravljavcev je ostajala pri {ablonah in nepripravljenosti sprejeti kritiko, ki je bila
dobronamerna. Poudarjali so, da mora partija ohraniti svojo vodilno vlogo zaradi interesov, ki
jih je predstavljala 47 . Po nekaterih novih nesporazumih se je Josip Ferfolja skupaj s Franom
Ton~i~em dokon~no raz{el s SIAU aprila 1948.