preme1.chp:Corel VENTURA - TRIESTE Books
preme1.chp:Corel VENTURA - TRIESTE Books preme1.chp:Corel VENTURA - TRIESTE Books
194 Nevenka Troha odlo~itve je usklajeval s slovenskim vodstvom, predvsem s CK KPS in konkretno z Borisom Kidri~em, ki je bil od 5. maja 1945 predsednik slovenske vlade, ter nato z Lidijo [entjurc. Najpomembnej{e odlo~itve pa je slovenski partijski vrh sprejel {ele, ko se je z njimi strinjal Edvard Kardelj, ki je bil ~lan najo‘jega jugoslovanskega vodstva in tudi vodja jugoslovanske delegacije na mirovni konferenci z Italijo. Na ta na~in so bili sprejeti in usklajeni tudi programi in delovanje KPJK in SIAU, pa tudi PNOO in njemu podrejenih oblastnih organov, prirejanje manifestacij, stavk in drugih akcij, pa tudi politika projugoslovanskih organizacij do angloameri{ke Zavezni{ke voja{ke uprave in italijanskih strank in organizacij 4 . KPS je bila ‘e med vojno postavljena pred dilemo ali internacionalizem ali patriotizem 5 . Prav s poudarjanjem internacionalne dol‘nosti tamkaj{njih italijanskih komunistov, da podprejo priklju~itev k dr‘avi (Jugoslaviji), v kateri se je vzpostavljala ljudska oblast, je KPS po aretaciji vodstva tr‘a{ke federacije KPI jeseni 1944 uspelo, da je le-ta odtlej delovala »absolutno po na{ih direktivah in neposrednim vodstvom« 6 . ^eprav formalno zdru‘itev {e ni bila izvedena, je v Trstu od pomladi 1945 deloval enoten italijansko-slovenski partijski komite, ki sta ga vodila Slovenec Rudi Ur{i~ kot politi~ni in Italijan Alessandro Destradi kot organizacijski sekretar 7 . Med jugoslovansko zasedbo Julijske krajine maja 1945 sta formalno {e vedno delovali obe partiji, KPI in KPS. Ko je bila 12. junija 1945 Julijska krajina razdeljena na dve coni, ki sta jo upravljali anglo - ameri{ka in jugoslovanska voja{ka uprava, pravno pa je bila seveda {e vedno del Italije, so tam ustanovili avtonomno partijo. Tak{no re{itev je predlagala KPI v upanju, da se bo s tem zmanj{al vpliv KPS, hkrati pa se je z ustanovitvijo samostojne stranke posku{ala otresti kritik o svoji odgovornosti za delovanje italijanskih komunistov v Julijski krajini. Centralni komite KPS je 18. julija 1945 ta predlog sprejel, hkrati z njim pa tudi sklep o ustanovitvi enotne ljudsko-frontne Slovansko italijanske antifa{isti~ne unije 8 . Ustanovnega kongresa KPJK, ki je bil 13. avgusta 1945 v Trstu, se je udele‘ilo kar 496 delegatov iz obeh con. V uvodnem govoru je Boris Kraigher poudaril: »Ustanovitev KPJK je garant za enotnost in monolitno komunisti~no partijo, ki nikakor ne more biti federacija, ampak mora biti v njej strogo o~uvan princip demokrati~nega centralizma, ki lahko proti poskusom reakcije edini osigura uspe{nost Partije. […] Komunisti~na partija mora odstraniti vse, kar slabi njeno enotnost. 9 « V Glavni odbor KPJK ~lanov niso volili po narodnostnem klju~u, ampak »po sposobnostih« in s tem tudi zavrnili o~itek, da je v odboru preve~ Slovencev. Izvoljeni so bili Boris Kraigher kot sekretar ter ~lani Ermano Solieri, Du{an Dimini}, Giorgio Jaksetich, Ivan Regent, Dina Zlati~, Francesco Nefat, Julij Beltram, Alessandro Destradi, Branko Babi~, Rudolf Ur{i~, Giusto Masasarotto, Anton Ukmar, Vittorio Marcovich, Emilio Semilli in Jurij [estan. Kraigherja je po njegovem odhodu v Ljubljano 17. julija 1946 zamenjal Branko Babi~ 10 . V politbiroju je cono B zastopal Franc Perov{ek, ki so ga kooptirali na seji GO KPJK 16. avgusta 1945. Na tej seji so izvolili tudi ostale ~lane politbiroja in sicer Borisa Kraigherja kot sekretarja, Ermana Solierija, Franceta Perov{ka, Du{ana Dimini}a in Dino Zlati~ 11 . KPJK je imela februarja 1946 v Gori{kem okro‘ju okrog 1.900 ~lanov, od teh v mestu Gorica 477 12 , oktobra isto leto pa 2.161 ~lanov in 693 kandidatov 13 .ZaTr‘a{ko okro‘je imamo podatke le za Tr‘i~, kjer je bilo decembra 1946 814 ~lanov ter 978 kandidatov 14 . V okro‘ju Trst, ki je od septembra 1947 vklju~evalo celotno cono A Svobodnega tr‘a{kega ozemlja, je bilo po septembru 1947 3.873 ~lanov in 1.155 kandidatov 15 . Decembra 1945 je KPI zahtevala, da se poleg Borisa Kraigherja izvoli ali imenuje {e en sekretar KPJK, ki naj bo Italijan. Kot je menil Boris Kidri~ v pismu Kardelju decembra 1945, bi to pomenilo, da se je ustanovila v KPJK legalna frakcija KPI, ZVU pa bi nato KPJK lahko prepovedala 16 . Do izpolnitve te zahteve ni pri{lo, zato je vodstvo KPI maja 1946 v Trstu
Projugoslovanske organizacije v coni A Julijske krajine – organizacija in kadri 195 osnovalo svoj informacijski urad, ki ga je vodil Giordano Pratolongo, kar je slovenska stran razumela kot poskus razbitja enotnosti partije v Julijski krajini 17 . Po podpisu mirovne pogodbe z Italijo 10. februarja 1947 so novim mejam prilagodili tudi organizacijsko strukturo partije. Tisti komunisti, ki so ‘iveli na obmo~ju, ki je ostalo v Italiji, so ponovno postali ~lani KPI. Na obmo~jih, priklju~enih k Jugoslaviji, so postali ~lani KPS oz. KP Hrva{ke, za obmo~je, ki naj bi sodilo v okvir Svobodnega tr‘a{kega ozemlja, pa je bila konec avgusta 1947 ustanovljena KPSTO. Tudi v njej je slovenska partija v prvem obdobju ohranila primat, sekretar je postal dotedanji sekretar KPJK Branko Babi~. Vendar se je obenem »italijanski« del KPSTO okrepil, predvsem po vrnitvi Vittorija Vidalija v Trst junija 1947 18 . Sistem ljudskih demokracij je za razliko od sistema parlamentarnih demokracij temeljil na vodilni komunisti~ni partiji in na ljudsko-frontnih organizacijah, ki naj bi sicer zdru‘evale »{iroke ljudske mno‘ice«, dejansko pa se bile transmisija partije in izvajalke njene politike. Med vojno je bila taka ljudsko-frontna organizacija slovenska Osvobodilna fronta, ki je imela {iroko razvejano mre‘o organizacijo tudi na Primorskem. Kot sem ‘e omenila, je od konca februarja 1945 v Trstu deloval enoten italijansko - slovenski partijski komite, kot skupna organizacija je delovala tudi Delavska enotnost, v kateri je bilo organiziranih med deset in dvajset tiso~ delavcev obeh narodnosti 19 . Le v Trstu so sredi aprila 1945 ustanovili Slovensko-italijanski antifa{isti~ni izvr{ilni odbor (SIAIO), ki je deloval kot skupno vodstvo slovenskih in italijanskih organizacij. Po osvoboditvi je prevzel tudi oblastne funkcije in se 7. maja 1945 preoblikoval v Mestni osvobodilni svet Trst (MOS Trst) 20 . Med zasedbo maja 1945 so jugoslovanske oblasti v Trstu sku{ale ~im hitreje ustanoviti svoje civilne oblasti in med drugim sklicale skup{~ino mesta Trst, za katero so med tistimi, ki so jim bili naklonjeni, izvolili 1.384 delegatov 21 . Njeno zasedanje, ki je bilo 17. maja, je bilo po mnenju predsednika PNOO Franceta Bevka, zgodovinsko, kajti jugoslovanska vojska v mesto ni pri{la kot okupator, ampak kot osvoboditelj in ni prinesla ma{~evanja in sovra{tva, ampak mirno so‘itje 22 . Na skup{~ini so raz{irili MOS Trst na 27 ~lanov, od tega 18 Italijanov. Izvolili so tudi raz{irjeni posvetovalni organ – konzulto, ki je imela 120 ~lanov, od katerih je bilo 82 Italijanov in 37 Slovencev. Predsednik je postal Umberto Zoratti, ki pa se je kmalu umaknil in ga je nasledil Giuseppe Pogassi 23 Nekoliko kasneje so bili v konzulto mesta Trst vklju~eni tudi nekateri predstavniki italijanskih neodvisnih struj kot Narcisio Smidlichen 24 . Pojavljali so se pritiski na Italijane, ki so bili ~lani jugoslovanskih oblastnih in politi~nih organov, zaradi katerih jih je veliko odstopilo. Tako je odstopil Umberto Zoratti, predsednik tr‘a{ke konzulte in podpredsednik PNOO za Slovensko primorje in Trst, 30. maja 1945 F. Forti, tajnik MOS Trst. Vpra{anje je, koliko so bili odstopi tev rezultat napadov proitalijanskih organizacij in koliko so bili povezani tudi z nestrinjanjem ljudi, ki so odstopili, z jugoslovansko represivno politiko 25 . 8. maja so se v Gorici sestali predstavniki treh biv{ih okro‘ij in izvolili nov izvr{ni odbor gori{kega okro‘ja in tudi novo tajni{tvo OF za Gori{ko okro‘je in okro‘ni komite KPS. Predsednik izvr{nega NOO je postal Jo‘ef [trukelj, podpredsednik Ivan Sirk, tajnik Bogomil Vi‘intin. Tajnik okro‘nega odbora OF je postal Julij Beltram, ki je bil obenem tudi sekretar okro‘nega komiteja KPS za Gori{ko 26 . Za razliko od mesta Trst, kjer je jugoslovanska oblast priznavala italijansko ve~ino in s tem posebno avtonomijo mesta, je bilo vodstvo gori{kega okro‘nega NOO izklju~no slovensko. V Gorici so izvolili mestni osvobodilni odbor 12. maja 1945 na skupni seji OF in italijanske osvobodilne fronte (Fronte di liberazione), ki je do prvih rednih volitev prevzel v svoje roke oblast v mestu. Dne 29. maja 1945 je njegovo sestavo potrdila skup{~ina zastopnikov vseh protifa{isti~nih organizacij, ki je izvolila tudi ~lane narodnega sodi{~a ter odposlance za pokrajinsko skup{~ino 27 .
- Page 143 and 144: Organizacijske sheme in kariere v Z
- Page 145 and 146: Organizacijske sheme in kariere v Z
- Page 147 and 148: Organizacijske sheme in kariere v Z
- Page 149 and 150: Organizacijske sheme in kariere v Z
- Page 151 and 152: Organizacijske sheme in kariere v Z
- Page 153 and 154: Organizacijske sheme in kariere v Z
- Page 155 and 156: Organizacijske sheme in kariere v Z
- Page 157 and 158: Organizacijske sheme in kariere v Z
- Page 159 and 160: Il ruolo del GMA nelle politiche as
- Page 161 and 162: Il ruolo del GMA nelle politiche as
- Page 163 and 164: Il ruolo del GMA nelle politiche as
- Page 165 and 166: Il ruolo del GMA nelle politiche as
- Page 167 and 168: Vloga ZVU v socialnih politikah mes
- Page 169 and 170: Vloga ZVU v socialnih politikah mes
- Page 171 and 172: Vloga ZVU v socialnih politikah mes
- Page 173 and 174: Vloga ZVU v socialnih politikah mes
- Page 175 and 176: Aiuti e contropartite: tempi e logi
- Page 177 and 178: Aiuti e contropartite: tempi e logi
- Page 179 and 180: Aiuti e contropartite: tempi e logi
- Page 181 and 182: Aiuti e contropartite: tempi e logi
- Page 183: Aiuti e contropartite: tempi e logi
- Page 186 and 187: 186 Giulio Mellinato commitments in
- Page 188 and 189: 188 Giulio Mellinato oseb), da bi o
- Page 190 and 191: 190 Giulio Mellinato odlo~itev o go
- Page 192 and 193: 192 Giulio Mellinato 16 History of
- Page 196 and 197: 196 Nevenka Troha Na zasedanju, ki
- Page 198 and 199: 198 Nevenka Troha Naj zaklju~im. V
- Page 201 and 202: Le organizzazioni filo-jugoslave de
- Page 203 and 204: Le organizzazioni filo-jugoslave de
- Page 205 and 206: Le organizzazioni filo-jugoslave de
- Page 207 and 208: Le organizzazioni filo-jugoslave de
- Page 209: Le organizzazioni filo-jugoslave de
- Page 212 and 213: 212 Metka Gomba~ Ustanovitev Pokraj
- Page 214 and 215: 214 Metka Gomba~ dilni boj raztegne
- Page 216 and 217: 216 Metka Gomba~ gojiti tudi v povo
- Page 218 and 219: 218 Metka Gomba~ je pristajalo na z
- Page 220 and 221: 220 Metka Gomba~ Gomba~ M., Pokraji
- Page 222 and 223: 222 Metka Gomba~ proprio assetto st
- Page 224 and 225: 224 Metka Gomba~ delegati del PNOO
- Page 226 and 227: 226 Metka Gomba~ tribunali popolari
- Page 228 and 229: 228 Metka Gomba~ L’ordine general
- Page 230 and 231: 230 Metka Gomba~ APPENDICE - GLOSSA
- Page 233: III. SEKCIJA III SESSIONE Kulture n
- Page 236 and 237: 236 Anna Maria Vinci Un intrecciars
- Page 238 and 239: 238 Anna Maria Vinci Proprio loro a
- Page 240 and 241: 240 Anna Maria Vinci ————
- Page 242 and 243: 242 Anna Maria Vinci Tistega ~udneg
Projugoslovanske organizacije v coni A Julijske krajine – organizacija in kadri 195<br />
osnovalo svoj informacijski urad, ki ga je vodil Giordano Pratolongo, kar je slovenska stran<br />
razumela kot poskus razbitja enotnosti partije v Julijski krajini 17 .<br />
Po podpisu mirovne pogodbe z Italijo 10. februarja 1947 so novim mejam prilagodili tudi<br />
organizacijsko strukturo partije. Tisti komunisti, ki so ‘iveli na obmo~ju, ki je ostalo v Italiji, so<br />
ponovno postali ~lani KPI. Na obmo~jih, priklju~enih k Jugoslaviji, so postali ~lani KPS oz. KP<br />
Hrva{ke, za obmo~je, ki naj bi sodilo v okvir Svobodnega tr‘a{kega ozemlja, pa je bila konec<br />
avgusta 1947 ustanovljena KPSTO. Tudi v njej je slovenska partija v prvem obdobju ohranila<br />
primat, sekretar je postal dotedanji sekretar KPJK Branko Babi~. Vendar se je obenem<br />
»italijanski« del KPSTO okrepil, predvsem po vrnitvi Vittorija Vidalija v Trst junija 1947 18 .<br />
Sistem ljudskih demokracij je za razliko od sistema parlamentarnih demokracij temeljil na<br />
vodilni komunisti~ni partiji in na ljudsko-frontnih organizacijah, ki naj bi sicer zdru‘evale<br />
»{iroke ljudske mno‘ice«, dejansko pa se bile transmisija partije in izvajalke njene politike. Med<br />
vojno je bila taka ljudsko-frontna organizacija slovenska Osvobodilna fronta, ki je imela {iroko<br />
razvejano mre‘o organizacijo tudi na Primorskem. Kot sem ‘e omenila, je od konca februarja<br />
1945 v Trstu deloval enoten italijansko - slovenski partijski komite, kot skupna organizacija je<br />
delovala tudi Delavska enotnost, v kateri je bilo organiziranih med deset in dvajset tiso~<br />
delavcev obeh narodnosti 19 . Le v Trstu so sredi aprila 1945 ustanovili Slovensko-italijanski<br />
antifa{isti~ni izvr{ilni odbor (SIAIO), ki je deloval kot skupno vodstvo slovenskih in italijanskih<br />
organizacij. Po osvoboditvi je prevzel tudi oblastne funkcije in se 7. maja 1945 preoblikoval v<br />
Mestni osvobodilni svet Trst (MOS Trst) 20 .<br />
Med zasedbo maja 1945 so jugoslovanske oblasti v Trstu sku{ale ~im hitreje ustanoviti svoje<br />
civilne oblasti in med drugim sklicale skup{~ino mesta Trst, za katero so med tistimi, ki so jim<br />
bili naklonjeni, izvolili 1.384 delegatov 21 . Njeno zasedanje, ki je bilo 17. maja, je bilo po mnenju<br />
predsednika PNOO Franceta Bevka, zgodovinsko, kajti jugoslovanska vojska v mesto ni pri{la<br />
kot okupator, ampak kot osvoboditelj in ni prinesla ma{~evanja in sovra{tva, ampak mirno<br />
so‘itje 22 . Na skup{~ini so raz{irili MOS Trst na 27 ~lanov, od tega 18 Italijanov. Izvolili so tudi<br />
raz{irjeni posvetovalni organ – konzulto, ki je imela 120 ~lanov, od katerih je bilo 82 Italijanov<br />
in 37 Slovencev. Predsednik je postal Umberto Zoratti, ki pa se je kmalu umaknil in ga je<br />
nasledil Giuseppe Pogassi 23 Nekoliko kasneje so bili v konzulto mesta Trst vklju~eni tudi<br />
nekateri predstavniki italijanskih neodvisnih struj kot Narcisio Smidlichen 24 .<br />
Pojavljali so se pritiski na Italijane, ki so bili ~lani jugoslovanskih oblastnih in politi~nih<br />
organov, zaradi katerih jih je veliko odstopilo. Tako je odstopil Umberto Zoratti, predsednik<br />
tr‘a{ke konzulte in podpredsednik PNOO za Slovensko primorje in Trst, 30. maja 1945 F. Forti,<br />
tajnik MOS Trst. Vpra{anje je, koliko so bili odstopi tev rezultat napadov proitalijanskih<br />
organizacij in koliko so bili povezani tudi z nestrinjanjem ljudi, ki so odstopili, z jugoslovansko<br />
represivno politiko 25 .<br />
8. maja so se v Gorici sestali predstavniki treh biv{ih okro‘ij in izvolili nov izvr{ni odbor<br />
gori{kega okro‘ja in tudi novo tajni{tvo OF za Gori{ko okro‘je in okro‘ni komite KPS.<br />
Predsednik izvr{nega NOO je postal Jo‘ef [trukelj, podpredsednik Ivan Sirk, tajnik Bogomil<br />
Vi‘intin. Tajnik okro‘nega odbora OF je postal Julij Beltram, ki je bil obenem tudi sekretar<br />
okro‘nega komiteja KPS za Gori{ko 26 . Za razliko od mesta Trst, kjer je jugoslovanska oblast<br />
priznavala italijansko ve~ino in s tem posebno avtonomijo mesta, je bilo vodstvo gori{kega<br />
okro‘nega NOO izklju~no slovensko. V Gorici so izvolili mestni osvobodilni odbor 12. maja<br />
1945 na skupni seji OF in italijanske osvobodilne fronte (Fronte di liberazione), ki je do prvih<br />
rednih volitev prevzel v svoje roke oblast v mestu. Dne 29. maja 1945 je njegovo sestavo potrdila<br />
skup{~ina zastopnikov vseh protifa{isti~nih organizacij, ki je izvolila tudi ~lane narodnega<br />
sodi{~a ter odposlance za pokrajinsko skup{~ino 27 .