preme1.chp:Corel VENTURA - TRIESTE Books

190 Giulio Mellinato
odlo~itev o gospodarski prihodnosti obmo~ja, skrivali pod zaslon za~asnosti ZVU; ob koncu
pomladi 1946 pa so se ovedli, da klju~nih odlo~itev ni ve~ mogo~e odla{ati.
The employment situation has deteriorated since the failure of the Paris Conference to reach any
decision as to future ownership of the territory. Political feelings run high and the present position
which nearly approach Economic Paralysis is used by political opponents to bring discredit upon
Allied Military Government. […] reactivation of the territory’s main industries is the only real
solution to the problem 21 .
[tevilo brezposelnih je doseglo ‘e nevzdr‘no raven: 28.577 brezposelnih na tr‘a{kem, 5.776
na gori{kem in 3.157 na puljskem obmo~ju, pri ~emer se je skupno {tevilo pribli‘evalo 50%
prisotne delovne sile.
ZVU je z naklonjenostjo gledala na oblikovanje Svobodnega tr‘a{kega ozemlja tudi zato, ker
so skupaj s STO stopili v veljavo {tevilni ~leni mirovne pogodbe z Italijo, ki so vsebovali {tevilna
jamstva za razvoj lokalnega gospodarstva. Mirovna pogodba je poleg stalnega statuta ozemlja
(dodatek VI) predvidevala posebne predpise za pristani{~e (dodatek VIII), za dobavo energije
(dodatek IX) in za finan~na vpra{anja (dodatek X). Angle{ka in ameri{ka pozornost do Jadrana
in Sredozemlja je dosegla izjemno visoko raven, tako da so se njihovi na~rti v zvezi s Trstom
vklju~evali v veliko {ir{a obzorja 22 . Na stanje v Trstu so gledali z optimizmom in ra~unali na
gospodarsko bilanco, ki bi prebivalcem ozemlja, kljub njegovi majhnosti in {tevilnim
neskladjem v proizvodnem sistemu, omogo~ila zadovoljivo ‘ivljenjsko raven:
The goods and services which the Free Territory can produce to sell abroad in the coming year
will, it is optimistically estimated, be able to meet the necessary expenses for imports from abroad,
if markets can be found for these products. An important source of income from abroad, perhaps
22 per cent, is the sale of products of the shipyards, including the industries related to the Cantieri.
ILVA could account for about 9 per cent, and the petroleum and vegetable oil refineries, the
canneries, the jute factory, and several smaller entreprises for an additional 40 per cent. The
activities of the port earn Trieste 10 per cent more and the shipping lines another 6 per cent.
Agricultural and miscellaneous exports contribute another 4 per cent 23 .
Kriti~ni dejavnik te predpostavke je bila nujna pripravljenost {tevilnih obmejnih dr‘av, da si
iz politi~nih ali nacionalnih razlogov ne prizadevajo diskriminirati tr‘a{kega industrijskega,
pristani{kega in finan~nega sistema. [tevilni pogovori so potekali z Avstrijo, ^e{koslova{ko,
Mad‘arsko in tudi z Jugoslavijo, a le celostna obnova evropskih trgovinskih stikov je lahko
vzpostavila trdne temelje, potrebne za gospodarsko samozadostnost Trsta.
ZVU je na zunaj kazala optimizem, a iz Ungerjevih besed lahko med vrsticami razberemo
vpra{anje, ki je kasneje pridobilo na pomenu: STO bi lahko v prihodnosti u‘ivalo blagostanje,
~e del Evrope ne bi za~el iz politi~nih razlogov obravnavati tr‘nega gospodarstva kot sovra‘nika.
S tem so Tr‘a~ane obsodili na lakoto, ker je Trst v tej optiki postal okno, skozi katero se je tudi
v nekaterih de‘elah sovjetskega bloka videla superiornost Zahoda. Eden od ~lanov t.i. »Herterjevega
odbora« (Herter Commettee) ameri{kega kongresa je po vrnitvi iz Evrope oktobra 1947,
izrazil svojo »ob~utno pretresenost« nad stanjem, ki ga je ugotovil v Trstu, kjer je bila ameri{ka
pomo~ nepogre{ljiva za zaustavitev {irjenja komunizma 24 .
Gospodarski ustroj Svobodnega tr‘a{kega ozemlja je torej ustrezal predvsem politi~nim
potrebam, ki so pripeljale do ustanovitve nove dr‘avice, ne pa lokalnim potrebam po prilagajanju
spremembam na tr‘i{~ih, ki jim je Trst nudil svoje blago in predvsem svoje storitve, zlasti
tiste vezane na prevozni{tvo. Izjemen obseg sredstev, ki je bil zna~ilen za prvo fazo obnove, se