preme1.chp:Corel VENTURA - TRIESTE Books

preme1.chp:Corel VENTURA - TRIESTE Books preme1.chp:Corel VENTURA - TRIESTE Books

freeterritorytrieste.com
from freeterritorytrieste.com More from this publisher
29.11.2014 Views

188 Giulio Mellinato oseb), da bi obravnavali vpra{anje ponovnega zagona lokalnega gospodarstva. @e na prvem sestanku je pri{la na dan temeljna te‘ava: nasprotje med odlo~no ‘eljo lokalnih predstavnikov (tako sindikatov kot gospodarskih dejavnosti), da bi ZVU pritegnili v izdelavo dolgoro~nih na~rtov – glavni je bil obnova ladjedelni{ke proizvodnje –, in povsem takti~no izbiro zavezni{kih ~astnikov, da bi izvedli ukrepe proti brezposelnosti v okviru kratkoro~nih na~rtov, kakr{en je bil npr. na~rt za obnovo stavb in infrastrukture. Ustanovili so o‘ji Gospodarski odbor za obnovo, v katerm je pri{lo do oblikovanja nekak{nega kompromisa: ve~ina naporov naj bi se usmerila v gradbeni{tvo, ZVU pa se je zavezala, da bo velikim industrijskim subjektom pomagala pri dobavi premoga in drugih virov ter omogo~ila alternativno zaposlitev odve~ni delovni sili. Ob tem velja pripomniti, da je bil taistega 25. septembra za predsednika tr‘a{ke trgovinske zbornice imenovan Antonio Cosulich, kar ka‘e, da so interesom, povezanim z ladjedelni{tvom, priznavali prednost v vseh gospodarskih krogih. Vpra{anje ponovnega gospodarskega zagona ni bilo le za~asne narave, temve~ je imelo v o~eh sodobnikov pomembno strate{ko konotacijo. Lokalna skupnost in zavezniki so sku{ali opredeliti svoji medsebojni vlogi, kar je vplivalo na potek vsega lokalnega ‘ivljenja do konca zavezni{ke uprave in {e dlje. V ladjedelni{kih obratih tr‘a{kega obmo~ja je bilo v zadnji fazi vojne zaposlenih okoli dvajset tiso~ oseb, od tega okoli {est tiso~ samo v tr‘i{kih letalskih delavnicah, za katere je bilo jasno, da ne bodo mogle ponovno obratovati. ^e upo{tevamo {e podizvajalce in paralizo pristani{kih dejavnosti, lahko razumemo, zakaj so bile ladjedelnice klju~ni dejavnik za pre‘ivetje lokalne dru‘be. A ta mno‘ica interesov se je utrdila v sektorju, ki je bil od vedno, ‘e od habsbur{kih ~asov, mo~no za{~iten s strani dr‘ave in je imel v tridesetih letih znatne koristi od imperialnih in kasneje vojnih posegov fa{isti~ne Italije. Po vojni so vse te ugodne okoli{~ine izginile, obeti so bili nejasni in ni preostalo drugega kot vklju~iti zaveznike v projekt preoblikovanja lokalnega gospodarstva, ki ga je bilo potrebno {ev celoti izdelati. Alternativa je bila zaprtje ladjedelni{ke industrije in posledi~en zlom celotnega lokalnega gospodarskega in dru‘benega ustroja: to pa se je tudi ZVU moralo zdeti neizvedljivo. Dolo~iti je bilo potrebno {e podrobnosti dogovora in, kot re~eno, vloge obeh akterjev. ^astniki ZVU so izjemno odkrito odgovorili tistim, ki so predlagali velikopotezen ponoven zagon ladjedelni{tva. Major Foden je izjavil: »in the emergency […] also the impossible can be possible, and the workers have to change job if they don’t want to take a walk«; major Bradbury pa je k temu dodal: »the skilled workers of the Crda of the aereonautic production must get another work« 14 . Na~rt izmenjave je postajal jasen: lokalna skupnost naj bi se pro‘no odpovedala tistemu, kar je vojna nepovratno uni~ila, zavezniki pa bi po drugi strani pomagali re{iti, kar je bilo mogo~e, in subvencionirali prihodke (ne le brezposelnih). Ni naklju~je, da so se dohodki v Julijski krajini izkazali za vi{je kot drugod v severni Italiji. Na naslednjih sestankih so bile razprave manj politi~ne in so postopoma dolo~ile podrobnosti bodo~ega delovanja: subvencije, izobra‘evanje za delo, javna dela izven gradbeni{tva in podobno. Tudi predstavniki projugoslovanskih sindikatov so izrazili pripravljenost, da podprejo dejavnost ZVU, ~e bi bila ta usmerjena v izbolj{anje ‘ivljenjskih razmer 15 . [e ob koncu leta 1945 se je stanje zdelo dramati~no in je zahtevalo nujne posege ZVU, ki naj bi uredila celoten gospodarski ustroj cone A, kar bi preseglo goli (~eprav drag) boj proti brezposelnosti. »Chaotic economic situation«, ki so jo zavezniki podedovali od vojne, jih je postavljala pred dramati~no izbiro med globokim posegom v gospodarstvo in utele{enjem politi~ne no~ne more 16 . Politi~ne cene nujnih ‘ivljenjskih dobrin, ki so bile dale~ od tr‘ne vrednosti, pla~e, ki niso ustrezale dejansko opravljenemu delu, ve~anje brezposelnosti, pomanjkanje bivali{~ in izjemno te‘ki ‘ivljenjski pogoji za velik del prebivalstva: vse to je pripo-

Pomo~i in protipla~ila: ~asovni okviri in logike zavezni{ke pomo~i tr‘a{kemu gospodarstvu 189 moglo k {irjenju nezadovoljstva, ki so ga sile, sovra‘ne ZVU, lahko zlahka usmerile proti zavezni{ki upravi, ki so jo imeli za odgovorno za tak{no stanje. Zza~etkom leta 1946 in s pri~etkom mirovnih pogajanj se je lokalna klima izjemno zaostrila. V politi~ni propagandi, a dejansko tudi v stvarnem vsakdanjem ‘ivljenju ljudi, so bila mo~no povezana vpra{anja meja, izbire politi~nega sistema in gospodarske prihodnosti lokalne dru‘be. Delo, gospodarstvo in politika so bile tri ploskve iste prizme; ta je bila precej zapletena, saj je bilo zaradi o~itnega za~etka hladne vojne vsem jasno, da je postavljena pod vpra{aj trgovska bodo~nost Trsta in celotne regije. Winston Churchill je februarja 1946 menil, da je (politi~no) zelo nejasna internacionalizacija mesta edina mo‘nost za diplomatsko re{itev vpra{anja 17 ; ‘e naslednji mesec pa je imel v Fultonu znameniti govor o »‘elezni zavesi« med [~e~inom na Baltiku in Trstom na Jadranu, ki je razdelila Evropo na dvoje in s tem tr‘a{ko pristani{~e odtrgala od ve~jega dela njegovega nekdanjega habsbur{kega zaledja. Desetega februarja so agenti zavezni{ke civilne policije streljali na projugoslovanske demonstrante, dva ubili in jih dvajset ranili; marca istega leta, {tiri dni po prihodu mednarodne strokovne razmejitvene komisije v Trst, je bila v skladu z vzorcem, ki se je ponavljal skozi vso leto, razgla{ena dvodnevna splo{na stavka jasnih politi~nih namer. Tako ZVU kot sindikati so se poslu‘evali gospodarskega oro‘ja za dosego politi~nih ciljev: In this fight without quarters, the “Sindacati Unici” never ceased to hold the upper hand and it was generally thought that they were making a last determined bid to retain at least a position of supremacy in Trade Union membership, once it was no longer possible for them to hold the monopoly which they had accomplished during the Yugoslave [sic] occupation of the Territory. The “Camera del Lavoro” on the other hand, fully cognisant of their initial handicap, were equally determined to encroach on the “Sindacati unici” by playing up to the national sentiments of the Italian workers 18 . Od pomo~i odvisno gospodarstvo Zavezni{ki ~astniki so le po~asi dojemali pomembnost nacionalnih vpra{anj in njihovo globoko povezanost z izbirami na gospodarskem podro~ju; pri tem so izhajali iz predpostavk (in iz kulturnega ozadja), ki so bile tako oddaljene od lokalnih tradicij, da se niso mogle razviti v sprejemljive cilje. Kot je po vrnitvi v ZDA opazil prvi odgovorni ~astnik za civilna vpra{anja pri ZVU, je pri tem {lo za lokalno ob~utje, ki se je zunanjemu gledalcu – po njegovem mnenju – zdelo povsem nepovezano z dejanskimi razse‘nostmi zadeve. A velikanske strate{ke posledice, ki so jih odlo~itve, sprejete v Trstu, imele za ravnote‘ja v tem delu Evrope, so bile kljub temu nedvomne: »The port wasn’t worth a nickel to either side in this controversy, really, as an economic factor. It is just a thing which meant prestige and honor and importance to both of them« 19 . ^eprav je pri ZVU {lo za varstveno upravo v pri~akovanju dokon~ne odlo~itve o pripadnosti ozemlja, so se v resnici ve~krat izognili vpra{anju o mejah, znotraj katerih bi se moralo gibati njeno delovanje. Pri tr‘i{ki ladjedelnici je {lo, kot smo videli, za »voja{ke nujnosti«, a tudi na {ir{em podro~ju si je ZVU zelo {iroko tolma~ila mandat, ki ji je bil dodeljen. Kot je potrdil sam Bowman, so zavezniki »spremenili obli~je« lokalnemu gospodarstvu: to so storili glede na potrebe, ki so jih narekovale okoli{~ine, se pravi bolj ali manj neodvisno od obi~ajne poveljevalne verige in z vlo‘ki na gospodarskem podro~ju, ki so dosegali 75% skupnih izdatkov ZVU 20 . V prvem letu delovanja so se zavezni{ki ~astniki, da bi se izognili sprejemanju klju~nih

188 Giulio Mellinato<br />

oseb), da bi obravnavali vpra{anje ponovnega zagona lokalnega gospodarstva. @e na prvem<br />

sestanku je pri{la na dan temeljna te‘ava: nasprotje med odlo~no ‘eljo lokalnih predstavnikov<br />

(tako sindikatov kot gospodarskih dejavnosti), da bi ZVU pritegnili v izdelavo dolgoro~nih<br />

na~rtov – glavni je bil obnova ladjedelni{ke proizvodnje –, in povsem takti~no izbiro zavezni{kih<br />

~astnikov, da bi izvedli ukrepe proti brezposelnosti v okviru kratkoro~nih na~rtov, kakr{en je bil<br />

npr. na~rt za obnovo stavb in infrastrukture. Ustanovili so o‘ji Gospodarski odbor za obnovo, v<br />

katerm je pri{lo do oblikovanja nekak{nega kompromisa: ve~ina naporov naj bi se usmerila v<br />

gradbeni{tvo, ZVU pa se je zavezala, da bo velikim industrijskim subjektom pomagala pri<br />

dobavi premoga in drugih virov ter omogo~ila alternativno zaposlitev odve~ni delovni sili. Ob<br />

tem velja pripomniti, da je bil taistega 25. septembra za predsednika tr‘a{ke trgovinske zbornice<br />

imenovan Antonio Cosulich, kar ka‘e, da so interesom, povezanim z ladjedelni{tvom, priznavali<br />

prednost v vseh gospodarskih krogih.<br />

Vpra{anje ponovnega gospodarskega zagona ni bilo le za~asne narave, temve~ je imelo v<br />

o~eh sodobnikov pomembno strate{ko konotacijo. Lokalna skupnost in zavezniki so sku{ali<br />

opredeliti svoji medsebojni vlogi, kar je vplivalo na potek vsega lokalnega ‘ivljenja do konca<br />

zavezni{ke uprave in {e dlje. V ladjedelni{kih obratih tr‘a{kega obmo~ja je bilo v zadnji fazi<br />

vojne zaposlenih okoli dvajset tiso~ oseb, od tega okoli {est tiso~ samo v tr‘i{kih letalskih<br />

delavnicah, za katere je bilo jasno, da ne bodo mogle ponovno obratovati. ^e upo{tevamo {e<br />

podizvajalce in paralizo pristani{kih dejavnosti, lahko razumemo, zakaj so bile ladjedelnice<br />

klju~ni dejavnik za pre‘ivetje lokalne dru‘be. A ta mno‘ica interesov se je utrdila v sektorju, ki<br />

je bil od vedno, ‘e od habsbur{kih ~asov, mo~no za{~iten s strani dr‘ave in je imel v tridesetih<br />

letih znatne koristi od imperialnih in kasneje vojnih posegov fa{isti~ne Italije.<br />

Po vojni so vse te ugodne okoli{~ine izginile, obeti so bili nejasni in ni preostalo drugega kot<br />

vklju~iti zaveznike v projekt preoblikovanja lokalnega gospodarstva, ki ga je bilo potrebno {ev<br />

celoti izdelati. Alternativa je bila zaprtje ladjedelni{ke industrije in posledi~en zlom celotnega<br />

lokalnega gospodarskega in dru‘benega ustroja: to pa se je tudi ZVU moralo zdeti neizvedljivo.<br />

Dolo~iti je bilo potrebno {e podrobnosti dogovora in, kot re~eno, vloge obeh akterjev. ^astniki<br />

ZVU so izjemno odkrito odgovorili tistim, ki so predlagali velikopotezen ponoven zagon<br />

ladjedelni{tva. Major Foden je izjavil: »in the emergency […] also the impossible can be<br />

possible, and the workers have to change job if they don’t want to take a walk«; major Bradbury<br />

pa je k temu dodal: »the skilled workers of the Crda of the aereonautic production must get<br />

another work« 14 .<br />

Na~rt izmenjave je postajal jasen: lokalna skupnost naj bi se pro‘no odpovedala tistemu, kar<br />

je vojna nepovratno uni~ila, zavezniki pa bi po drugi strani pomagali re{iti, kar je bilo mogo~e,<br />

in subvencionirali prihodke (ne le brezposelnih). Ni naklju~je, da so se dohodki v Julijski krajini<br />

izkazali za vi{je kot drugod v severni Italiji. Na naslednjih sestankih so bile razprave manj<br />

politi~ne in so postopoma dolo~ile podrobnosti bodo~ega delovanja: subvencije, izobra‘evanje<br />

za delo, javna dela izven gradbeni{tva in podobno. Tudi predstavniki projugoslovanskih sindikatov<br />

so izrazili pripravljenost, da podprejo dejavnost ZVU, ~e bi bila ta usmerjena v izbolj{anje<br />

‘ivljenjskih razmer 15 .<br />

[e ob koncu leta 1945 se je stanje zdelo dramati~no in je zahtevalo nujne posege ZVU, ki<br />

naj bi uredila celoten gospodarski ustroj cone A, kar bi preseglo goli (~eprav drag) boj proti<br />

brezposelnosti. »Chaotic economic situation«, ki so jo zavezniki podedovali od vojne, jih je<br />

postavljala pred dramati~no izbiro med globokim posegom v gospodarstvo in utele{enjem<br />

politi~ne no~ne more 16 . Politi~ne cene nujnih ‘ivljenjskih dobrin, ki so bile dale~ od tr‘ne<br />

vrednosti, pla~e, ki niso ustrezale dejansko opravljenemu delu, ve~anje brezposelnosti, pomanjkanje<br />

bivali{~ in izjemno te‘ki ‘ivljenjski pogoji za velik del prebivalstva: vse to je pripo-

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!