preme1.chp:Corel VENTURA - TRIESTE Books

Pomo~i in protipla~ila: ~asovni okviri in logike zavezni{ke pomo~i tr‘a{kemu gospodarstvu 187
poudarila, da imajo dela, ki jih je izvajala, poseben pomen ne le s stali{~a povojne obnove,
temve~ (in morebiti predvsem) za absorpcijo brezposelnih delavcev 10 .
Tudi na podro~ju industrije je bila Julijska krajina pod zavezni{ko upravo privilegirano
podro~je za eksperimentiranje nove politike za Evropo. Pomenljiva epizoda, tako s politi~nega
vidika kot z vidika materialne obnove, je bila ‘ivahna izmenjava zamisli o prihodnosti ladjedelni{tva
v Julijski krajini med ZVU Julijske krajine in Zavezni{ko nadzorno komisijo iz Rima, ki
je bila v tedanji fazi zapletene arhitekture zavezni{ke zasedbe Evrope formalno nadrejena
ZVU-JK.
Avgusta 1945 je tr‘a{ka ZVU precej odlo~no zaprosila, da bi smela za~eti z obnovo tr‘i{ke
ladjedelnice, ki je bila uni~ena v bombardiranjih in je predstavljala pomembno referen~no
to~ko za vse lokalno gospodarstvo. Obnova bi ob ponovnem zagonu dejavnosti odstranila s ceste
nemirno in potencialno sovra‘no mno‘ico brezposelnih, zavezni{kim ~astnikom pa omogo~ila,
da nastopijo kot sposobni upravljavci te‘avne povojne stabilizacije: ZVU je posegla na gospodarsko
podro~je, ki je iskalo konsenz v lastnih vrstah.
Pri tem seveda ni {lo za novost. Ve~ji del italijanskega gospodarstva je bil odvisen od
zavezni{ke pomo~i ‘e od prvih mesecev 1944, ko so v ju‘no Italijo pri{le prve po{iljke UNRRA.
Spor okoli tr‘i{ke obnove pa je zajemal nekatere posledice, ki so pomenile kakovostni preskok:
operativni ~astniki v Rimu so ga takoj zaznali in re{itev zadeve prenesli na admirala Elleryja
Stona, predstojnika Zavezni{ke nadzorne komisije. Raz{iriti zavezni{ki poseg dale~ prek dobave
surovin in pooblastiti ZVU, da postane podjetnik – to je povsem presegalo {e tako elasti~ne
postopke, ki so jim sledili do tedaj.
Re{itev so na{li v kompromisu znotraj zavezni{ke uprave: ladjedelnico so obnovili, a izdatek
so odobrili »zaradi voja{kih razlogov«, kar je potrjevalo posebno naravo zavezni{ke prisotnosti
v Julijski krajini (ne le na gospodarskem podro~ju). Stro{ke je pokrila ZVU Julijske krajine, ki
ji je tr‘a{ka Banca d’Italia odobrila predpla~ilo v lirah. Ta dolg naj bi poravnala dr‘ava, ki bi po
koncu tedanjega poteka pogajanj prevzela dokon~en nadzor nad ozemljem 11 .
Pomenljivo je, da je podkomisija za finance iste Zavezni{ke nadzorne komisije ta primer
izrabila, da je izpostavila vsebinsko vpra{anje: da bi se izognili prekrivanju pristojnosti naj bi od
tega trenutka dalje italijanska vpra{anja in vpra{anja, ki so zadevala Julijsko krajino, obravnavali
lo~eno. Predlog se je skliceval na velike razlike, ki so nastale med obmejno pokrajino in
ostalim nacionalnim ozemljem 12 , in je terjal globoke spremembe v operativnih postopkih, ki so
jim sledili do tega trenutka.
Disciplinska vloga zavezni{ke pomo~i
Vzporedno z razvojem pogajanj v Rimu se je ZVU tudi v glavnem mestu Julijske krajine
za~ela strukturirati po druga~nih operativnih vzorcih kot v Italiji. Na nekem sestanku najvi{jih
~astnikov, vklju~enih v gospodarski sektor, so sprejeli odlo~itev, da na~rta za boj proti brezposelnosti,
ki so ga uporabljali v severni Italiji, v tr‘a{ki situaciji, glede katere so bile podane ve~
kot zaskrbljujo~e {tevilke, ni mogo~e uporabiti. Po oceni ZVU je bilo od okoli 70.000 delovno
zmo‘nih oseb 50.000 zaposlenih in 20.000 uradno brezposelnih. Med zaposlene pa je bilo
potrebno pri{teti {e 10.000/15.000 uslu‘bencev, ki so ohranili zaposlitev samo zaradi zamrznitve
odpovedi. Skratka, ~e bi pri{lo do liberalizacije trga delovne sile, bi brezposelnost prizadela
polovico delovno zmo‘nega prebivalstva 13 .
ZVU je med 24. in 25. septembrom 1945, sredi splo{ne stavke, ki je imela tudi o~itno politi~ne
konotacije, sklicala predstavnike sindikatov in gospodarskih dejavnosti (skupaj okoli dvajset