preme1.chp:Corel VENTURA - TRIESTE Books
preme1.chp:Corel VENTURA - TRIESTE Books preme1.chp:Corel VENTURA - TRIESTE Books
186 Giulio Mellinato commitments in line with present recently restored ration scale. Inability to meet scale would result in loss prestige and confidence which anxious to avoid. Do utmost effect shipment immediately. 5 « Prve mesece delovanja Zavezni{ke voja{ke uprave Julijske krajine so o~itno zaznamovale {tevilne izredne razmere, ki jih lahko povzamemo s kro‘no verigo hrana-zdravila-bivali{~aobla~ila. Pri tem je v bistvu {lo za raz{iritev dejavnosti, ki so bile v Italiji ‘e obi~ajne in so bile povezane z razdeljevanjem sredstev UNRRA, na Julijsko krajino, Avstrijo in Jugoslavijo. V tej prvi sezoni zavezni{kega posega so prevladovala na~ela, neposredno podedovana iz vojne izku{nje, kot prepre~evanje bolezni in neredov ali vsakodnevni (»day by day«) pristop pri upravljanju razpolo‘ljivih virov. Jeseni 1945 je bila v Julijsko krajino poslana majhna misija z nalogo, da preveri operativno prakso zavezni{ke uprave in da v pri~akovanju mirovne konference oziroma morebitne razprave med zunanjimi ministri oblikuje prvo oceno narodnostno-politi~nih vpra{anj v Julijski krajini. Misijo so sestavljali R. R. Cripps, direktor podkomisije za lokalno upravo (Local Government Sub-Commission) Zavezni{ke nadzorne komisije iz Rima, in njegov namestnik, major R. R. Temple 6 . Poro~ilo, ki ga je izdelala podkomisija, vsebuje {tevilne raziskave, intervjuje in preverbe: v skladu s prakso, ki so jo v druga~nih okoli{~inah uveljavili ‘e v Italiji 7 , je bil ta dokument (poleg njegove neposredne vrednosti) tudi nekak{en prvi pregled nad dejavnostmi, ki jih je ZVU izvajala na terenu v prvih mesecih svojega delovanja. Za~etne namene, omejene na zbiranje podrobnosti o narodnostni sestavi prebivalstva in »local feelings« glede politi~ne situacije, predvsem v ve~jih krajih, je misija kmalu presegla, saj je ugotovila, da velik del prebivalstva bolj kot narodnostne delitve zanimajo mo‘ne gospodarske in politi~ne posledice ozemeljskega spora: A large group of persons constituting the middle class, the size of which has been estimated to vary from 15 to 40% of the population, also think along economic lines and generally favor some form of autonomy. This group, in short, favor any solution that will give work to the area 8 . Za druge skupine, kmete in delavski razred, so menili, da imajo manj spremenljiva politi~na prepri~anja, ~eprav so predvsem med slovenskimi kmeti zaznali dolo~eno nezaupanje do Italije, vendar je bila med njimi enako raz{irjena tudi nezaupljivost do nove Titove Jugoslavije. Misija Cripps-Temple je v svojem kon~nem poro~ilu izpostavila gospodarstvo kot najbolj{e takti~no orodje, s katerim lahko zavezniki omilijo spore, prisotne na obmo~ju, in s tem pridobijo ~as v pri~akovanju kon~ne re{itve. Verjetno je ravno poznavanje okoli{~in botrovalo temu, da se je na konferenci zunanjih ministrov, ki se je v istih septembrskih dneh odvijala v Londonu, pojavilo stali{~e, ki je bilo le deloma vezano na dolo~itev narodnostnih lo~nic, medtem ko se je za Trst in njegovo pristani{~e za~ela kazati mo‘nost vzpostavitve mednarodnega nadzora, ki bi vsem zainteresiranim dr‘avam omogo~ila enaka izhodi{~a pri uporabi trgovskih infrastruktur, po zgledu podobnih »svobodnih« pristani{~ drugod po svetu. Trst bi tako postal nekak{en jadranski Singapur ali Hongkong pod za{~ito OZN. V naslednjih mesecih je morala zavezni{ka politika nihati med vsakdanjimi pere~imi vpra{anji, med preskrbo in obnovo na eni in srednje in dolgoro~nimi obeti za razre{itev tega, kar so zdaj ‘e vsi imenovali »tr‘a{ko vpra{anje«, na drugi strani. Mno‘ica brezposelnih (deloma povezana z neprestanim prilivom delovne sile iz istrskih ozemelj, kjer je potekal hiter proces pojugoslovanjenja) 9 , je presegala {e tako velike absorpcijske sposobnosti mesta, pristani{~a in z njim povezanih dejavnosti. @e oktobra 1945 je sekcija za javna dela pri ZVU v svojem poro~ilu
Pomo~i in protipla~ila: ~asovni okviri in logike zavezni{ke pomo~i tr‘a{kemu gospodarstvu 187 poudarila, da imajo dela, ki jih je izvajala, poseben pomen ne le s stali{~a povojne obnove, temve~ (in morebiti predvsem) za absorpcijo brezposelnih delavcev 10 . Tudi na podro~ju industrije je bila Julijska krajina pod zavezni{ko upravo privilegirano podro~je za eksperimentiranje nove politike za Evropo. Pomenljiva epizoda, tako s politi~nega vidika kot z vidika materialne obnove, je bila ‘ivahna izmenjava zamisli o prihodnosti ladjedelni{tva v Julijski krajini med ZVU Julijske krajine in Zavezni{ko nadzorno komisijo iz Rima, ki je bila v tedanji fazi zapletene arhitekture zavezni{ke zasedbe Evrope formalno nadrejena ZVU-JK. Avgusta 1945 je tr‘a{ka ZVU precej odlo~no zaprosila, da bi smela za~eti z obnovo tr‘i{ke ladjedelnice, ki je bila uni~ena v bombardiranjih in je predstavljala pomembno referen~no to~ko za vse lokalno gospodarstvo. Obnova bi ob ponovnem zagonu dejavnosti odstranila s ceste nemirno in potencialno sovra‘no mno‘ico brezposelnih, zavezni{kim ~astnikom pa omogo~ila, da nastopijo kot sposobni upravljavci te‘avne povojne stabilizacije: ZVU je posegla na gospodarsko podro~je, ki je iskalo konsenz v lastnih vrstah. Pri tem seveda ni {lo za novost. Ve~ji del italijanskega gospodarstva je bil odvisen od zavezni{ke pomo~i ‘e od prvih mesecev 1944, ko so v ju‘no Italijo pri{le prve po{iljke UNRRA. Spor okoli tr‘i{ke obnove pa je zajemal nekatere posledice, ki so pomenile kakovostni preskok: operativni ~astniki v Rimu so ga takoj zaznali in re{itev zadeve prenesli na admirala Elleryja Stona, predstojnika Zavezni{ke nadzorne komisije. Raz{iriti zavezni{ki poseg dale~ prek dobave surovin in pooblastiti ZVU, da postane podjetnik – to je povsem presegalo {e tako elasti~ne postopke, ki so jim sledili do tedaj. Re{itev so na{li v kompromisu znotraj zavezni{ke uprave: ladjedelnico so obnovili, a izdatek so odobrili »zaradi voja{kih razlogov«, kar je potrjevalo posebno naravo zavezni{ke prisotnosti v Julijski krajini (ne le na gospodarskem podro~ju). Stro{ke je pokrila ZVU Julijske krajine, ki ji je tr‘a{ka Banca d’Italia odobrila predpla~ilo v lirah. Ta dolg naj bi poravnala dr‘ava, ki bi po koncu tedanjega poteka pogajanj prevzela dokon~en nadzor nad ozemljem 11 . Pomenljivo je, da je podkomisija za finance iste Zavezni{ke nadzorne komisije ta primer izrabila, da je izpostavila vsebinsko vpra{anje: da bi se izognili prekrivanju pristojnosti naj bi od tega trenutka dalje italijanska vpra{anja in vpra{anja, ki so zadevala Julijsko krajino, obravnavali lo~eno. Predlog se je skliceval na velike razlike, ki so nastale med obmejno pokrajino in ostalim nacionalnim ozemljem 12 , in je terjal globoke spremembe v operativnih postopkih, ki so jim sledili do tega trenutka. Disciplinska vloga zavezni{ke pomo~i Vzporedno z razvojem pogajanj v Rimu se je ZVU tudi v glavnem mestu Julijske krajine za~ela strukturirati po druga~nih operativnih vzorcih kot v Italiji. Na nekem sestanku najvi{jih ~astnikov, vklju~enih v gospodarski sektor, so sprejeli odlo~itev, da na~rta za boj proti brezposelnosti, ki so ga uporabljali v severni Italiji, v tr‘a{ki situaciji, glede katere so bile podane ve~ kot zaskrbljujo~e {tevilke, ni mogo~e uporabiti. Po oceni ZVU je bilo od okoli 70.000 delovno zmo‘nih oseb 50.000 zaposlenih in 20.000 uradno brezposelnih. Med zaposlene pa je bilo potrebno pri{teti {e 10.000/15.000 uslu‘bencev, ki so ohranili zaposlitev samo zaradi zamrznitve odpovedi. Skratka, ~e bi pri{lo do liberalizacije trga delovne sile, bi brezposelnost prizadela polovico delovno zmo‘nega prebivalstva 13 . ZVU je med 24. in 25. septembrom 1945, sredi splo{ne stavke, ki je imela tudi o~itno politi~ne konotacije, sklicala predstavnike sindikatov in gospodarskih dejavnosti (skupaj okoli dvajset
- Page 135 and 136: Organigrammi e carriere nel GMA del
- Page 137 and 138: Organizacijske sheme in kariere v Z
- Page 139 and 140: Organizacijske sheme in kariere v Z
- Page 141 and 142: Organizacijske sheme in kariere v Z
- Page 143 and 144: Organizacijske sheme in kariere v Z
- Page 145 and 146: Organizacijske sheme in kariere v Z
- Page 147 and 148: Organizacijske sheme in kariere v Z
- Page 149 and 150: Organizacijske sheme in kariere v Z
- Page 151 and 152: Organizacijske sheme in kariere v Z
- Page 153 and 154: Organizacijske sheme in kariere v Z
- Page 155 and 156: Organizacijske sheme in kariere v Z
- Page 157 and 158: Organizacijske sheme in kariere v Z
- Page 159 and 160: Il ruolo del GMA nelle politiche as
- Page 161 and 162: Il ruolo del GMA nelle politiche as
- Page 163 and 164: Il ruolo del GMA nelle politiche as
- Page 165 and 166: Il ruolo del GMA nelle politiche as
- Page 167 and 168: Vloga ZVU v socialnih politikah mes
- Page 169 and 170: Vloga ZVU v socialnih politikah mes
- Page 171 and 172: Vloga ZVU v socialnih politikah mes
- Page 173 and 174: Vloga ZVU v socialnih politikah mes
- Page 175 and 176: Aiuti e contropartite: tempi e logi
- Page 177 and 178: Aiuti e contropartite: tempi e logi
- Page 179 and 180: Aiuti e contropartite: tempi e logi
- Page 181 and 182: Aiuti e contropartite: tempi e logi
- Page 183: Aiuti e contropartite: tempi e logi
- Page 188 and 189: 188 Giulio Mellinato oseb), da bi o
- Page 190 and 191: 190 Giulio Mellinato odlo~itev o go
- Page 192 and 193: 192 Giulio Mellinato 16 History of
- Page 194 and 195: 194 Nevenka Troha odlo~itve je uskl
- Page 196 and 197: 196 Nevenka Troha Na zasedanju, ki
- Page 198 and 199: 198 Nevenka Troha Naj zaklju~im. V
- Page 201 and 202: Le organizzazioni filo-jugoslave de
- Page 203 and 204: Le organizzazioni filo-jugoslave de
- Page 205 and 206: Le organizzazioni filo-jugoslave de
- Page 207 and 208: Le organizzazioni filo-jugoslave de
- Page 209: Le organizzazioni filo-jugoslave de
- Page 212 and 213: 212 Metka Gomba~ Ustanovitev Pokraj
- Page 214 and 215: 214 Metka Gomba~ dilni boj raztegne
- Page 216 and 217: 216 Metka Gomba~ gojiti tudi v povo
- Page 218 and 219: 218 Metka Gomba~ je pristajalo na z
- Page 220 and 221: 220 Metka Gomba~ Gomba~ M., Pokraji
- Page 222 and 223: 222 Metka Gomba~ proprio assetto st
- Page 224 and 225: 224 Metka Gomba~ delegati del PNOO
- Page 226 and 227: 226 Metka Gomba~ tribunali popolari
- Page 228 and 229: 228 Metka Gomba~ L’ordine general
- Page 230 and 231: 230 Metka Gomba~ APPENDICE - GLOSSA
- Page 233: III. SEKCIJA III SESSIONE Kulture n
186 Giulio Mellinato<br />
commitments in line with present recently restored ration scale. Inability to meet scale would<br />
result in loss prestige and confidence which anxious to avoid. Do utmost effect shipment<br />
immediately. 5 «<br />
Prve mesece delovanja Zavezni{ke voja{ke uprave Julijske krajine so o~itno zaznamovale<br />
{tevilne izredne razmere, ki jih lahko povzamemo s kro‘no verigo hrana-zdravila-bivali{~aobla~ila.<br />
Pri tem je v bistvu {lo za raz{iritev dejavnosti, ki so bile v Italiji ‘e obi~ajne in so bile<br />
povezane z razdeljevanjem sredstev UNRRA, na Julijsko krajino, Avstrijo in Jugoslavijo. V tej<br />
prvi sezoni zavezni{kega posega so prevladovala na~ela, neposredno podedovana iz vojne<br />
izku{nje, kot prepre~evanje bolezni in neredov ali vsakodnevni (»day by day«) pristop pri<br />
upravljanju razpolo‘ljivih virov.<br />
Jeseni 1945 je bila v Julijsko krajino poslana majhna misija z nalogo, da preveri operativno<br />
prakso zavezni{ke uprave in da v pri~akovanju mirovne konference oziroma morebitne razprave<br />
med zunanjimi ministri oblikuje prvo oceno narodnostno-politi~nih vpra{anj v Julijski<br />
krajini. Misijo so sestavljali R. R. Cripps, direktor podkomisije za lokalno upravo (Local<br />
Government Sub-Commission) Zavezni{ke nadzorne komisije iz Rima, in njegov namestnik,<br />
major R. R. Temple 6 . Poro~ilo, ki ga je izdelala podkomisija, vsebuje {tevilne raziskave,<br />
intervjuje in preverbe: v skladu s prakso, ki so jo v druga~nih okoli{~inah uveljavili ‘e v Italiji 7 ,<br />
je bil ta dokument (poleg njegove neposredne vrednosti) tudi nekak{en prvi pregled nad<br />
dejavnostmi, ki jih je ZVU izvajala na terenu v prvih mesecih svojega delovanja.<br />
Za~etne namene, omejene na zbiranje podrobnosti o narodnostni sestavi prebivalstva in<br />
»local feelings« glede politi~ne situacije, predvsem v ve~jih krajih, je misija kmalu presegla, saj<br />
je ugotovila, da velik del prebivalstva bolj kot narodnostne delitve zanimajo mo‘ne gospodarske<br />
in politi~ne posledice ozemeljskega spora:<br />
A large group of persons constituting the middle class, the size of which has been estimated to vary<br />
from 15 to 40% of the population, also think along economic lines and generally favor some form<br />
of autonomy. This group, in short, favor any solution that will give work to the area 8 .<br />
Za druge skupine, kmete in delavski razred, so menili, da imajo manj spremenljiva politi~na<br />
prepri~anja, ~eprav so predvsem med slovenskimi kmeti zaznali dolo~eno nezaupanje do Italije,<br />
vendar je bila med njimi enako raz{irjena tudi nezaupljivost do nove Titove Jugoslavije. Misija<br />
Cripps-Temple je v svojem kon~nem poro~ilu izpostavila gospodarstvo kot najbolj{e takti~no<br />
orodje, s katerim lahko zavezniki omilijo spore, prisotne na obmo~ju, in s tem pridobijo ~as v<br />
pri~akovanju kon~ne re{itve.<br />
Verjetno je ravno poznavanje okoli{~in botrovalo temu, da se je na konferenci zunanjih<br />
ministrov, ki se je v istih septembrskih dneh odvijala v Londonu, pojavilo stali{~e, ki je bilo le<br />
deloma vezano na dolo~itev narodnostnih lo~nic, medtem ko se je za Trst in njegovo pristani{~e<br />
za~ela kazati mo‘nost vzpostavitve mednarodnega nadzora, ki bi vsem zainteresiranim dr‘avam<br />
omogo~ila enaka izhodi{~a pri uporabi trgovskih infrastruktur, po zgledu podobnih »svobodnih«<br />
pristani{~ drugod po svetu. Trst bi tako postal nekak{en jadranski Singapur ali<br />
Hongkong pod za{~ito OZN.<br />
V naslednjih mesecih je morala zavezni{ka politika nihati med vsakdanjimi pere~imi<br />
vpra{anji, med preskrbo in obnovo na eni in srednje in dolgoro~nimi obeti za razre{itev tega,<br />
kar so zdaj ‘e vsi imenovali »tr‘a{ko vpra{anje«, na drugi strani. Mno‘ica brezposelnih (deloma<br />
povezana z neprestanim prilivom delovne sile iz istrskih ozemelj, kjer je potekal hiter proces<br />
pojugoslovanjenja) 9 , je presegala {e tako velike absorpcijske sposobnosti mesta, pristani{~a in<br />
z njim povezanih dejavnosti. @e oktobra 1945 je sekcija za javna dela pri ZVU v svojem poro~ilu