preme1.chp:Corel VENTURA - TRIESTE Books

Pomo~i in protipla~ila: ~asovni okviri in logike zavezni{ke pomo~i tr‘a{kemu gospodarstvu 185
Pomo~i in protipla~ila: ~asovni okviri in logike zavezni{ke pomo~i tr‘a{kemu
gospodarstvu
Giulio Mellinato
V obdobju po drugi svetovni vojni se je odnos zavezni{kih upraviteljev do gospodarskih
problemov v Julijski krajini skozi ~as spreminjal v skladu s postopkom poskusov in napak, ki je
spominjal na ravnanje drugod v Italiji v obdobju med izkrcanjem na Siciliji poleti 1943 in
koncem vojne 1 . Tak{na izjemnost je deloma izvirala iz nove geostrate{ke umestitve, ki jo je bilo
dele‘no tr‘a{ko pristani{~epoAnschlussu leta 1938. Ta dogodek so vodstvene skupine lokalnega
gospodarstva sku{ale izkoristiti v svoj prid 2 ; kar jim je v resnici le deloma uspelo, ~eprav je
propaganda, zlasti v ~asu nacisti~ne okupacije 3 , v javnem mnenju Julijske krajine uspe{no
raz{irila neohabsbur{ko dojemanje Trsta kot veznega ~lena med Sredozemljem in Srednjo
Evropo.
Po koncu vojne so se zavezniki v Julijski krajini takoj zna{li pred nekaterimi pere~imi
politi~nimi prioritetami, ki so gospodarske potrebe, z izjemo nujne dobave hrane in prvih
korakov v obnovi in razminiranju nekaterih osnovnih infrastruktur, potisnile v ozadje. V
mesecih in letih delovanja se je postopoma uveljavil pogled, ki je v upravljanju z gospodarskimi
nujnostmi videl mo‘no operativno orodje, s katerim bi si Zavezni{ka voja{ka uprava izborila
prostor za lastno avtonomno delovanje, neodvisno od neprestanih hudih politi~nih sporov, in
pomembno prilo‘nost, da v lokalni skupnosti tudi izven gospodarskega podro~ja pove~a soglasje
do svoje politike.
Povojne izredne razmere in posebnost Julijske krajine
Tako imenovana »izjava o Avstriji«, sprejeta 30. oktobra 1943 na medzavezni{ki konferenci
v Moskvi, je izrecno postavila ena~aj med trajnim mirom in zavezo zaveznikov, da zagotovijo
politi~no in gospodarsko varnost na obse‘nem podro~ju Srednje Evrope. Jasno je, da je
predvidevala tudi povojni anga‘ma, ki je bil tesno povezan z zadnjimi fazami vojne. Od jeseni
1944, ko je postalo jasno, da se vojna pribli‘uje koncu, je v zavezni{kih na~rtih Trst prevzel vlogo
nekak{ne odsko~ne deske v kon~ni ofenzivi, usmerjeni v Avstrijo in v srce Reicha, in pri
po{iljanju civilne in voja{ke pomo~i na Balkan 4 .
Maja 1945 je pri{lo do prve spremembe v ciljih: ker zavezniki niso dobili popolnega nadzora
nad pristani{~em, se je odprtje tr‘a{ke luke zavleklo do julija, s tem pa tudi njena uporaba za
voja{ko oskrbo in vzdr‘evanje civilnega prebivalstva. Od 12. julija je Trst postal glavno izhodi{~e
za celotno preskrbo Julijske krajine in Avstrije ter za pomembne po{iljke UNRRA (agencije
Zdru‘enih narodov za pomo~ prebivalstvu na obmo~jih, opusto{enih od vojne) v Jugoslavijo.
Dokument, ki je razgla{al popolno odprtje luke, je omenjal bene{ko pristani{~e kot nadomestno
re{itev v primeru, da bi se bilo potrebno »izogniti« Trstu, ~e bi se ponovno pojavile neugodne
politi~ne razmere.
Po kon~ani vojni je postala jasna pomembnost preskrbe s hrano za civilno prebivalstvo. V
enem od mnogih poro~il o stanju v Avstriji (ki se – pomenljivo – nahaja v fasciklu, ki se ti~e
Trsta), lahko beremo: »These 110 tons lard urgently required to meet current and subsequent