preme1.chp:Corel VENTURA - TRIESTE Books

18 Uvod
Posvet je bil pomembna etapa preverjanja in je dal nov zagon skupnemu delu.
Kljub veliki zavzetosti v tem triletju so {tevilne teme ostale {e neraziskane ravno zato, ker se
je povojna zgodovina Julijske krajine, ~e jo preu~ujemo z metodolo{ko strogostjo, izkazala za v
marsi~em neznano morje z redkimi jasnimi pronicanji na povr{je. Naj navedemo samo nekaj
najpomembnej{ih primerov: nerazvozlani so ostali pomembni vozli, kot je vloga Cerkve pri
politi~ni in dru‘beni obnovi, organiziranost dela, ali pa ko~ljivo in {e vedno sporno vpra{anje
vklju~evanja julijskih in dalmatinskih beguncev v krajevno stvarnost, oblike modernizacije, ki so
se je lotile jugoslovanske oblasti v urbanih sredi{~ih na obmejnem obmo~ju.
^e naj naredimo prvi obra~un, je treba takoj povedati, da so tu predlagani prispevki samo
prvi del izsledkov tega projekta. Stla~iti izsledke poglobljenih in raz~lenjenih raziskav na
primerno {tevilo strani – upo{tevati je tudi treba, da je publikacija dvojezi~na – ni bilo enostavno.
Bralec bo imel pred seboj le prvo raziskavo vpra{anj, ki jih bomo poglobili v naslednjih
publikacijah in bodo obravnavale razli~ne vidike povojne zgodovine na ~ezmejnem obmo~ju.
Na splo{no lahko re~emo, da se je obravnava velikega {tevila tematik izkazala za dokaj
naporno in je pokazala neenakomerne rezultate, kar se sicer pogosto dogaja pri zelo {tevilnih
raziskovalnih skupinah. Bralec bo zlahka ugotovil, da se v razpravah v~asih pojavijo interpretativne
domneve, ki bi jih bilo treba {e poglobiti zato, da bi se izognili besedi{~u in sodbam, iz
katerih {e danes pronicajo odmevi nekdanjega narodnostnega konflikta, ki je desetletja vplival
na obe historiografiji.
Bistveni napredek je bil narejen glede ponovne obdelave zna~ilnih vidikov politi~nega
sistema v Trstu in glede organiziranja politi~nih strank, gospodarskega in politi~nega upravljanja
z zavezni{ko pomo~jo, raznih vidikov povezanih z osebjem, ki ga je organizirala Zavezni{ka
voja{ka uprava, pa tudi glede razvoja trga delovne sile. Nekatere razprave – teh je na ‘alost
manj, kot je bilo predvideno – obravnavajo upravne in gospodarske vidike tr‘i{kega in gori{kega
obmo~ja, ki jih bomo v nadaljevanju raziskave raz{irili {e na druga podro~ja. Ravno tako
pomembni in upo{tevanja vredni so prispevki slovenskih kolegov o politi~nem, gospodarskem
in dru‘benem razvoju na obmo~ju tedanje cone B.
^eprav se je izpeljava projekta {ele za~ela, lahko na osnovi dosedanjih raziskav povemo nekaj
o dose‘enih rezultatih. V prvi vrsti nam je {irok obseg raziskav omogo~il, da smo ugotovili
nemalo medsebojnih povezav med ravnanjem vladajo~ih in pri~akovanji vladanih. V coni A je
Zavezni{ka voja{ka uprava pokazala, da nikakor ni neob~utljiva za nasvete in predloge krajevnih
krogov. Tem je v ve~ primerih uspelo spremeniti za~etno politi~no linijo Angloameri~anov,
ki so jo izdelali doma ali v drugih italijanskih krajih, ter jo v bistvu navezali na krajevne
izku{nje. Te izku{nje, ki so imele pomembne posledice zlasti v gospodarstvu, pa tudi v politiki
in dru‘bi, so se le deloma zdru‘evale z modeli, raz{irjenimi drugod po Italiji. Medsebojni vplivi
so po eni strani zavirali nove te‘nje, ki so jih v za~etku spro‘ili zavezniki, po drugi pa so
potrjevali krajevne posebnosti v primerjavi z ostalo Italijo in ohranili do petdesetih let prej{njega
stoletja gospodarski sistem, ki je bil v nekaterih svojih temeljnih sestavinah ‘e zastarel.
Sicer pa tudi prve raziskave o coni B potrjujejo pomembnost povezav med krajevnim okoljem
in jugoslovansko voja{ko upravo. Ta je bila v primerjavi z angloameri{ko seveda bli‘e stvarnosti,
ki jo je upravljala. Prve ~ase so bila nekatera njena stali{~a tuja krajevnim potrebam (kot v
primeru ribogojni{tva), kasneje pa je spremenila za~etno zasnovo in poskrbela za celotno
preureditev obmo~ja pod svojo upravo. Investirala je znatna sredstva (ne samo gospodarska),
da bi ponovno pridobila soglasje vsaj tistega dela prebivalstva, ki je bil politi~no bli‘e Jugoslaviji.
Poleg tega se je ob ve~ prilo‘nostih pokazalo, da je bilo leta 1947, zlasti v ~asu od februarja
do septembra, na~rtovanje v coni A zelo pomembno. V omenjenih mesecih je pozornost
pritegovala dolo~itev meje, dobr{en del mo~i, ki so jih na~rtovali glavni akterji, pa se je zgostil