preme1.chp:Corel VENTURA - TRIESTE Books

170 Tullia Catalan
sporazum z mo~nimi politi~nimi konotacijami in je privedel do ustanovitve Conske pisarne za
povojno socialno oskrbo v Trstu, kar je odprlo novo perspektivo v zavezni{kem upravljanju
mesta. Ne ve~ direct rule, ampak postopen umik od vzvodov oblasti v korist Italije, ki je prek
finan~nih nakazil in njej zvestih funkcionarjev za~ela sodelovati v upravljanju javne socialne
oskrbe 17 .
Za~etek petdesetih let in izgradnja demokrati~nega socialnega varstva
V tej zadnji fazi zavezni{ke prisotnosti v Trstu je upravljanje socialne oskrbe, ki je bila do leta
1949 v britanskih rokah, pre{lo pod nadzor Ameri~anov, kar je povzro~ilo pomembno spremembo
v usmeritvi. Ustanovljen je bil Oddelek za socialno oskrbo, ki ga je s trdo roko vodil
Carlo Schiffrer. Takoj na za~etku je odredil raziskavo o skoraj stotih socialnih zavodih, tako
cerkvenih kot zasebnih, ki so delovali v coni A, in prav v pretirani razdrobljenosti socialnih
ukrepov je zaznal enega glavnih razlogov za zastarelost sistema 18 . Drug element, ki ga je bilo
potrebno podvre~i reviziji, je bilo urjenje vodstvenega osebja; na delovanje in{titucij so {e vedno
preve~ vplivale izku{nje iz preteklosti, zato so se v skladu s prakso v tujini odlo~ili, da bo del
izobra‘evanja bodo~ih funkcionarjev na podro~ju socialne oskrbe potekalo tudi v drugih
evropskih demokrati~nih dr‘avah in sicer ob pomo~i {tipendij, ki jih je dala na razpolago
OZN 19 . Ob teh iniciativah za posodobitev prej{nje organizacijske strukture je z ustanovitvijo
Pomo‘nega zavoda za socialno oskrbo (Ente Ausiliare di Assistenza Sociale) pri{lo do oblikovanja
novih poklicnih oblik; temu je nekaj mesecev kasneje sledila ustanovitev Vi{je {ole za socialno
delo.
Reorganizacija socialne oskrbe v Trstu na za~etku petdesetih let je temeljila na odlo~itvi o
ponovni uporabi statisti~nih raziskav o razmerah med prebivalstvom, ki jih je fa{isti~ni re‘im
opustil. Carlo Schiffrer je npr. z veliko pozornostjo spremljal metodologijo in postopke, ki so
jih uporabili v Italiji v raziskavi o rev{~ini, ki so jo za~eli izvajati leta 1951; s pomo~jo statistikov
tr‘a{ke univerze jih je kasneje, leta 1953, deloma uporabil v Trstu 20 . Tako so se nadaljevali in
okrepili plodni odnosi z Italijo; za razliko od prej{njega obdobja, ko se je ohranil status quo v
vseh ustanovah za socialno oskrbo, je prihod novega ameri{kega vodstva sovpadel z ‘eljo po
vzpostavitvi demokrati~nega modela socialnega varstva, ki bi lahko v prihodnosti samostojno
napredoval.
Kljub nedvomnim napredkom v organizaciji in izobra‘evanju so gmotne te‘ave ostajale
enake in ko beremo dostopno dokumentacijo, imamo izrazit ob~utek, da je bilo za izvajalce
izjemno te‘avno premostiti nezaupanje uporabnikov javne socialne oskrbe, ki so slabo sprejemali
zamisel politike prepre~evanja, kar je vplivalo še zlasti na delovanje Nacionalnega na~rta
za materinstvo in otroštvo (Opera Nazionale Maternità e Infanzia – ONMI) 21 .
Med finan~no zahtevnej{imi projekti, ki jih je ZVU izvedla na podro~ju socialne oskrbe, je
bila izgradnja precej{njega {tevila bivali{~ za brezdomce in begunce (na za~etku petdesetih let),
ki so jih postavili na strate{kih to~kah v mestu, sofinancirala pa jih je italijanska vlada. Kljub
temu so kriteriji izbire dvignili mnogo prahu med prebivalstvom, kar dokazujejo {tevilna pisma,
naslovljena na ECA in na tr‘a{ko ob~ino, v katerih so lokalne oblasti obto‘evali, da postavljajo
bivalne potrebe beguncev pred potrebe Tr‘a~anov. Poleg tega begunci niso vedno z naklonjenostjo
sprejemali ponujenih dokon~nih nastanitev in so zavra~ali nova bivali{~a. Glede tega je
bil zna~ilen dogodek, ki se je zgodil februarja 1952, ko je okoli 60% beguncev, nastanjenih v
skupnih bivali{~ih ob~inskega zavoda, zavrnilo preselitev v nove ob~inske hi{e pri Sveti Ani.
Predsednik ECA Franceschini je ob tem dogodku izjavil: »Ne moremo ve~ dovoljevati, da