preme1.chp:Corel VENTURA - TRIESTE Books

Uvod 17
paradigme nacionalne zgodovine ter usmeritev k novemu postnacionalnemu zgodovinopisju.
Rezultat nas ne ~aka za vogalom, saj je kulturne in izobra‘evalne vplive ter miselne vzorce iz
nedavne preteklosti te‘ko odpraviti, tudi ko to ‘elimo, toda edina mo‘na pot je skupno
raziskovanje, ki glede obdelave upo{teva ob~utljivost in ~asovne roke vsakogar.
Tako so pri projektu sodelovali italijanski in slovenski strokovnjaki ter dr‘avljani, ki so aktivni
v najpomembnej{ih znanstvenih in zgodovinskih obmejnih ustanovah. Prizadevali so si za
dejansko raziskovalno sodelovanje, in sicer od iskanja sodelavcev, tem in virov pa do sestavljanja
sklepnih poro~il. Po eni strani je bil ta na~rt la‘ji zaradi {tevilnih in tesnih osebnih stikov, ki
so jih mnogi raziskovalci ‘e v preteklosti navezali med sabo, kakor tudi zaradi sti~ne vloge med
obema historiografijama, ki jo ‘e od nekdaj opravlja De‘elni in{titut za zgodovino osvobodilnega
gibanja v Furlaniji-Julijski krajini. Po drugi strani pa nekatere strukturne napake v
programu Interreg IIIA/Phare CBC Italija-Slovenija (neusklajene raziskave, ki sta jih financirali
Italija in Slovenija, ter omejitve, ki so bile postavljene slovenskim raziskovalcem pred
vstopom Slovenije v Evropsko unijo) niso dopu{~ale, da bi se potenciali projekta polno razvili.
Na osnovi nekaterih {tipendij razli~nega trajanja je bilo v raziskavo mogo~e vklju~iti skupino
mladih in obetajo~ih italijanskih in slovenskih strokovnjakov, ki so v nekaterih primerih dokazali,
da so sposobni pripraviti zelo inovativne prispevke.
Kar zadeva metodo dela, je bila velika skrb posve~ena pridobivanju novih zgodovinskih virov.
Z raziskavami je dejansko bilo mogo~e najti in delno ponovno pridobiti zelo obse‘no gradivo
ne samo v krajevnih, ampak zlasti v nekaterih dr‘avnih in mednarodnih arhivih. Naj navedemo
samo najpomembnej{e: arhiv Zavezni{ke nadzorne komisije, ki je shranjen v mikrofilmski
obliki v Osrednjem dr‘avnem arhivu v Rimu, arhiv Evropske organizacije za gospodarsko
sodelovanje, ki ga hranijo v Evropskem univerzitetnem in{titutu v Firencah, Dr‘avni arhiv v
Londonu in Washingtonu; pa {e nekatere dokumente Organizacije Zdru‘enih narodov za
pomo~ in obnovo UNRRA za Italijo, ki jih hranijo v fondu Ferruccio Parri Dr‘avnega in{tituta
za zgodovino osvobodilnega gibanja v Italiji. Na dan je pri{lo izjemno bogato dokumentarno
gradivo, ki je bilo za potrebe tukaj objavljenih razprav samo deloma obdelano, bo pa lahko
osnova za {tevilne prihodnje raziskave.
Drugi vidik, za katerega je bilo v fazi projektiranja posebno dobro poskrbljeno, je bila
primerjava razmer, ki so nastale na obmo~jih angloameri{ke, italijanske in jugoslovanske
uprave. Zaradi dejansko razli~nega polo‘aja v Italiji in Sloveniji ter dejanske razpolo‘ljivosti
raziskovalcev tak{na primerjava ni bila vselej mogo~a. ^e se je bilo na nekaterih raziskovalnih
podro~jih (uprava, gospodarstvo in politika) mogo~e soo~ati tudi na metodolo{ki ravni, je bilo
na nekaterih drugih, kot na primer na kulturnem in dru‘benem podro~ju, opaziti ve~je te‘ave,
~eprav lahko ugotavljamo nekatere prve poskuse poglobljenih raziskav.
Med raziskavo je vsak sektor samostojno opravljal svoje delo, ki ga je usmerjal znanstveni
odbor strokovnjakov. Slednje so dolo~ile vse znanstvene institucije, ki so pristopile k projektom.
Na ob~asnih skupnih preverjanjih so primerjali rezultate in pojasnjevalne hipoteze. Nato so
sku{ali skupne presoje povezati v ve~ splo{nej{ih vpra{anj, kot so: obdobja periodizacije, pojem
pomo~i in njegovi {tevilni odkloni v coni A in B, razni politi~ni na~rti, obseg direct rule, pojav
novega rodoljubja itd. Med triletnim delom so bili organizirani nekateri nadaljevalni seminarji,
na katere so bili povabljeni italijanski in slovenski strokovnjaki, ki sicer niso sodelovali pri
projektu, a so dali dragocen prispevek k razpravi. Povabljeni so bili tudi zgodovinarji iz drugih
de‘el, kar je omogo~ilo seznanitev z druga~nimi stvarnostmi, ki pa jih lahko primerjamo z
razmerami v Julijski krajini, na primer s stvarnostjo v Gornjem Poadi‘ju/Ju‘ni Tirolski in v
povojni Avstriji. Sredi februarja leta 2006, ko je bil projekt na pol poti, je Anna Maria Vinci
organizirala posvet, na katerem so sodelovali razpravljavci, ki niso bili udele‘eni pri projektu.