preme1.chp:Corel VENTURA - TRIESTE Books

16 Uvod
zmagoslavja v ideolo{kem in razrednem spajanju nikakor ni zdel sam po sebi umeven. Kasneje
se je ta dru‘ba s te‘avo oblikovala v dve lo~eni dru‘bi, ki sta bili zelo razli~ni od prej{nje, ~eprav
vsaka v druga~ni meri. Nazadanje so mednarodna politika in medsebojni interesi privedli ti dve
dru‘bi do dialoga.
Torej to ni bil nenadni prelom, ampak dolgotrajna lo~itev. Proces se ni {e niti kon~al, ko je
kaj kmalu po letu 1954 na obeh straneh meje dozorela zavest, da bo te‘ko zagovarjati novo
razmejitev, ki bi takoj povzro~ila zlom na celotnem obmo~ju, razen ~e ne bo mogo~e ~im bolj
omiliti posledice, ki bi jih delitev med dr‘avama imela na krajevno dru‘beno stvarnost. V tem
kontekstu je nastal pojem »meja – most«, ki lahko povezuje razli~no, a obenem sorodno
dr‘avno, narodnostno in gospodarsko stvarnost. To je bil verjetno najbolj zanimiv dose‘ek, ki
je dozorel v povojni krajevni politi~ni kulturi, in bil obenem uvod v ~as ~ezmejnega sodelovanja.
Raziskovalni projekt naj bi torej obnovil bistvene poteze tak{nega prehoda, a le ~e bi enotno
upo{teval in zaobjel celoten teritorij, {tudijo pa naj bi izpeljali skupaj z raziskovalnimi sredi{~i
Republike Slovenije. Na italijanski strani naj bi raziskave obravnavale celotni obmejni pas med
Italijo in Slovenijo v tr‘a{ki in gori{ki pokrajini, ki ju obmejne spremembe in njihov ustrezni
razvoj neposredno zadevajo. Raziskava naj bi zaobjela tudi Nadi{ke doline v videmski pokrajini,
s ~imer bi vzpostavili prvo koristno primerjavo s kakim drugim obmejnim podro~jem, ki ima
podobne probleme. Vendar se zaradi pomanjkanja raziskovalcev to ni zgodilo.
Zaradi ~asovnih in resursnih omejitev smo v raziskavi dali prednost nekaterim strate{kim
temam v zvezi z vlogo voja{kih uprav, ustanavljanjem novih politi~nih sistemov, gospodarsko
obnovo in kulturnimi problemi ob meji. Italijanska stran je dolo~ila, da bo raziskava zajela ~as
do ustanovitve avtonomne de‘ele Furlanije-Julijske krajine, to je do takrat, ko se je stanje na
institucionalni in politi~ni ravni po vojni popolnoma »normaliziralo«. Glede na tak{no ~asovno
zamejitev pa je bil obseg tem, ki naj bi jih obravnavali ex novo, med raziskavo osredoto~en na
fazo »izrednega stanja«, ki se je vleklo tja do leta 1954. Analizo popolne vklju~itve obmejnih
ozemelj v italijansko in jugoslovansko stvarnost bomo obravnavali kdaj drugi~.
Tak{ni so bili torej na{i vsebinski nameni, glede zgodovinopisne zasnove pa smo najprej
raz~lenili razli~na razdobja italijanskega, slovenskega in jugoslovanskega zgodovinopisja glede
vpra{anja meje v Julijski krajini. Vse historiografije so v preteklosti v razli~nih obdobjih in
oblikah sku{ale okrepiti povezanost in celovitost dr‘ave ter so si predvsem prizadevale, da bi
legitimirale »pravi~no« pripadnost obmejne de‘ele. Na obeh straneh meje je »zgodovinopisna
dedi{~ina« dolgo gojila etnocentri~ne predsodke in krepila prav tiste pregrade, ki so jih
zgodovinarji teoreti~no ‘eleli razumeti, ~e ‘e ne poru{iti. Kljub ve~desetletnemu italijansko-slovenskemu
zgodovinopisnemu dialogu pa se narodnostno in avtoreferen~no gledanje na
obmejno zgodovino ne zdi kon~ano. Spro{~eno zgodovinopisno razpravljanje, ki bi lahko
prispevalo k skupni zgodovini obmejnega obmo~ja in vsebovalo mno{tvo pogledov, se ste‘ka
uresni~uje. Do skupnega gledanja lahko pride samo na osnovi presojanja, ki ne pozna omahovanja:
prvi~, o interpretaciji in doslej obojestransko {iroko sprejetih zamislih; drugi~, o zgodovinopisnih
postopkih, ki ne preu~ujejo enih v odnosu do drugih, ampak jih presojajo predvsem
v njihovih medsebojnih odnosih, vplivih in povezavah. Zdi se, da sedanji izziv obmejnega
zgodovinopisja prekinja enorazse‘nostno in poenostavljeno pri~akovanje, ki zgodovinsko stvarnost
prikazuje homogeno tudi takrat, ko to ni ali ni bila.
Projekt »Na ozemljih, kjer meja pomeni most«, se je torej vklju~il v poskuse italijanskih in
slovenskih zgodovinarjev, da bi nadaljevali po novi poti, ki naj bi presegla sicer dragocene
rezultate, dose‘ene s soo~anjem med razli~nimi historiografijami, kot se je uresni~ilo v zadnjem
desetletju prej{njega stoletja v me{ani slovensko-italijanski kulturnozgodovinski komisiji.
Kon~ni cilj novega obdobja preu~evanja, ki sta ga za~eli obe strani ob meji, je ravno preseganje