preme1.chp:Corel VENTURA - TRIESTE Books

Uvod 15
Uvod
Tullia Catalan, Giulio Mellinato, Raoul Pupo, Marta Verginella
»Na ozemljih, kjer meja pomeni most. Delitve in sodelovanje na mejnem obmo~ju med
Italijo in Jugoslavijo po II. svetovni vojni (1945-1965)« je naslov raziskave, ki se je za~ela z
analizo zapletenega vozla Julijske krajine in ustreznega zgodovinopisnega pregleda. ^eho~emo
danes oceniti prehojeno pot, je primerno, da se najprej nave‘emo prav na to analizo. Takrat
smo napisali, »da se je od za~etka devetdesetih let prej{njega stoletja na valu politi~nih
sprememb, ki jih je spro‘il konec nasprotij med Vzhodom in Zahodom, zelo uveljavila volja, da
nemirno zgodovino vzhodne italijanske meje re{imo dolgotrajne zasen~enosti. Ta zgodovina je
bistvenega pomena za ponovno presojo narodne zgodovine in identitete v postfa{isti~nem
obdobju. Pozornost italijanskih preu~evalcev se je osredoto~ila predvsem na nekatere posebne
probleme iz vojnega in povojnega obdobja, in sicer na fojbe v Julijski krajini in na mno‘i~ni
odhod Istranov. Oba problema sta bila ‘eob{irno raziskana.«
Treba je re~i, da se je to neravnovesje v zadnjih letih nekoliko omililo, zlasti zaradi novih
zgodovinopisnih ugotovitev ob praznovanju 50-letnice vrnitve Italije v Trst 1 . Kljub temu pa
nekateri drugi problemi ostajajo nere{eni oziroma se jih sploh nismo lotili; zlasti manjka splo{ni
skupni oris, da bi lahko razumeli bistvene poteze zgodovinskega dogajanja, ki ima zelo izvirne
zna~ilnosti. Povezovalni ~len razli~nih izku{enj prebivalstva predvojne Julijske krajine, v sloven{~ini
Primorske, lahko ozna~imo s pojmom »razdeljeno ozemlje«, ki je v ospredju obravnave
pri~ujo~ega raziskovalnega projekta.
O razdeljenem ozemlju govorimo predvsem zato, ker je po vojni to obmo~je pripadalo
razli~nim dr‘avnim tvorbam in je nekaj ~asa tudi ostalo v neke vrste dr‘avnem limbu, v
Svobodnem tr‘a{kem ozemlju. Razdeljeno ozemlje tudi zato, ker so se lo~nicam na zemljepisnih
kartah pridru‘ile tudi lo~nice ob ponovnem dr‘avnem razkosanju in ob pojavljanju nekdanjih
ideolo{kih razhajanj, ki so jih krepila nasprotja svetovne in hladne vojne. Izostrile pa so se
tudi nove lo~nice, na primer v tedanji istrski dru‘bi, v kateri je pri{lo do navpi~nega preloma.
Ta je privedel do izgona italijanske narodnostne skupnosti z ozemlja, ki je na podlagi raznih
pravnih naslovov pre{lo pod Jugoslavijo. Delitve na teritoriju in v dru‘beni stvarnosti torej.
Mnogi Istrani so na primer zbe‘ali iz svojih rojstnih krajev, ki so ostali onstran nove meje, in se
naselili v tr‘a{ki in gori{ki pokrajini ter zelo spremenili tukaj{nji dru‘beni in narodnostni sestav.
In to se je dogajalo v ~asu, ko so zaradi te‘avnega ponovnega vklju~evanja Trsta v italijansko
gospodarsko stvarnost novi pri{leki in tukaj{nji dr‘avljani, med katerimi so bili mladi ljudje s
tr‘a{kega in gori{kega pode‘elja, za~eli migrirati preko oceana, kar se pred tem ni dogajalo.
Zaradi tak{nega prepletanja razmer je na raziskovalni ravni te‘ko predlagati neko {tudijo
povojnega obdobja na italijansko jugoslovanski meji, ki bi dogajanje v mejah italijanske dr‘ave
lo~ila od dogajanja na obmo~jih, ki so pre{la pod jugoslovansko upravo in kasneje pod suverenost
Jugoslavije. Na ravni institucij ter politi~nega in gospodarskega sistema sta se zgodovinska
pogleda lo~ila ‘e spomladi leta 1945, na ravni dru‘bene zgodovine pa se prelom ni iz~rpal v
nekaj mesecih ali letih, temve~ je {lo za dolgotrajen proces, ki se je razvlekel tja do druge
polovice petdesetih let prej{njega stoletja. V tem procesu so se ve~ kot v enem desetletju
razvneli raznoliki dejavniki, ki so v dru‘bi Julijske krajine povzro~ili globoke razpoke, ki so
delovale prete‘no po principu narodnostnih razlik. Leta 1945 se tak razplet zaradi trenutnega