preme1.chp:Corel VENTURA - TRIESTE Books

Organizacijske sheme in kariere v ZVU 147
S. Orpwooda (komisarja obmo~ja Pulj). Vsi {tirje so te~aj obiskali v Emiliji Romagni, zatem pa
opravljali zadol‘itve v Julijski krajini 50 . Druga pomanjkljivost zadeva kakovost znanja, ki so ga
med usposabljanjem stereotipno podajali Regional Handbooks ali pa slabo informirani lecturers.
Tipizirano podobo Julijske krajine je med predavanjem orisal major Henry T. Rowell, ko je
pojasnjeval Polo‘aj Italije v Sredozemlju in njeno zunanjo politiko v centru usposabljanja v Chrei:
Z osvojitvijo Rima leta 1870 je Italija pridobila svojo enotnost pod Savojci. Takrat so bile meje
kraljevine enake dana{njim, razen na severu, kjer sta Tirolska in istrski polotok, vklju~no s Trstom,
spadala {e pod Avstro-Ogrsko. Po treh vojnah, uporih in nemirih Risorgimenta (obdobje »preporoda«,
ko je bila tuja oblast premagana in ustanovljena dr‘ava) sta bili glavni te‘avi nove dr‘ave v
glavnem obnova in utrditev meja. Slavni Italijan je takrat izjavil: »Imamo Italijo, zdaj pa moramo
narediti {e Italijane«. Po stoletjih politi~ne, gospodarske in kulturne razdrobljenosti to seveda ni
bilo enostavno. Takrat je bila Italija v te‘kem polo‘aju in ni mogla tekmovati z Veliko Britanijo, s
Francijo in z Nem~ijo pri razdelitvi umirajo~ega Osmanskega cesarstva. Poleg tega je imela Italija
v primerjavi s prekomorskimi kolonijami veliko bli‘ji teritorialni problem. [lo je za problem
ozemlja, ki je bilo {e vedno pod Avstrijo ju‘no od naravne meje z Italijo, kjer je ve~inoma prebival
narod italijanske krvi [blood], jezika in kulture. Tako, kot je Tirolska bila nedvomno nem{ka, tako
je bil Trst enako nedvomno italijanski. Italijani so ta avstrijska ozemlja imenovali neosvobojena
Italija […]. Ta del Avstro-Ogrske, {e zlasti Trst s svojim velikim pristani{~em na Jadranu, pa so
bila »plju~a« cesarstva 51 .
Medtem, ko je izbira ameri{kih Specialists temeljila na tehni~nih sposobnostih in znanjih
kandidatov za polo‘aje officers, je izbira britanskih oficirjev sledila povsem drugim na~elom, ki
so ve~inoma slonela na osebnih poznanstvih, po zaslugi katerih so bile izbrane osebe, ki so
trgovale ali imele posestva v Italiji, {e zlasti pa so bili imenovani nekdanji upravitelji kolonij.
Tako je bilo tudi v primeru dveh angle{kih guvernerjev Trsta, Terenca Aireya in njegovega
naslednika Thomasa Wiloughblyja Johna Wintertona. @ivljenjepis prvega (1900-1983) so o-
dlikovale izku{nje v Sudanu v Eastern Arab Corps and Headquarters Sudan Defence Force
(1929-1936), v Abesiniji in Tuniziji, ter v British Mission to the Egyptian Army. John Winterton,
prvorojenec plemi{ke dru‘ine Willoughby iz Staffordshira, je dokon~al {olanje na Kraljevi
britanski voja{ki Akademiji Woolwich in nato slu‘il v Burmi (1930-1932) in Indiji (1933-1936)
kot Deputy Assistant Quartermaster General. Tovrstne ‘ivljenjepise pogosto sre~ujemo tudi med
angle{kimi Specialists, ki so bili postavljeni na ~elo oddelkov angle{koameri{ke uprave v coni A,
{e zlasti v prvem obdobju (1945-1948), kot v primeru ‘e omenjenega vodje oddelka za prehrano
Myatta, ki je pred tem slu‘il v Eritreji in Egiptu.
Tudi Angle‘i so imeli {olo za usposabljanje civilnih oficirjev s sede‘em v Wimbledonu. Zdi
pa se, da je ta {ola vzbudila nemalo nezadovoljstva, saj jo je Anthony Eden opisal kot »neke
vrste farso« 52 .
Kot je poudaril David Ellwood, je tak kriterij izbire privedel do nazornih razlik med
britanskim osebjem na vrhu in na ni‘jih ravneh. Na vrhu piramide se je koncentrirala skupina
oficirjev s finan~nimi in trgovskimi stiki z Italijani, ki so bili uradniki v Foreign Office, vni‘jih
razredih so se pa zdru‘evali »odpadki Officer Training Corps ({ole za gojence oficirje), ki so se
zadovoljevali s funkcijo “Town Major” ali znotraj AMGOT, kar jim je zagotavljalo udobno
bivali{~e, ustre‘ljiva dekleta in dostojne zaslu‘ke na ~rnem trgu« 53 .
Povsem upravi~ena je domneva, da so ti oficirji, kakor hitro so zapustili glavni {tab, bili
prepu{~eni sami sebi in so torej upravljali na lastno odgovornost, v skladu s svojimi predsodki,
svojim civilnim in voja{kim okoljem, s ~imer so obstoje~e razlike le okrepili.